Skoči na vsebino

1890

Medgeneracijski center na Vrhniki

Medgeneracijski center v srcu kraja že težko pričakujemo.

Tovrstni centri so po Evropi, zlasti v zahodnih državah, pričeli nastajati že konec prejšnjega stoletja. V Sloveniji so teoretično pomembno mesto prvič zasedli v Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 in na tej podlagi je naša država leta 2016 začela vzpostavljati mrežo 15 t.i. večgeneracijskih centrov (VGC), ki se preko razpisa, objavljenega na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, financirajo iz Evropskega socialnega sklada. 

Vendar pa so zaradi potrebe, zaznane na terenu, v praksi prvi medgeneracijski centri v Sloveniji začeli odpirati svoja vrata že pred 2010; vzpostavljati so jih začele nevladne organizacije kot odgovor na demografske in družbene spremembe našega časa. Danes po slovenskih krajih deluje že kar lepo število medgeneracijskih centrov.

Kaj so pravzaprav medgeneracijski centri?
Za boljše razumevanje naj pojasnimo, da medgeneracijski center ni medgeneracijski projekt ali program; medgeneracijski programi delujejo že od nekdaj – dober primer za to bi bilo npr. lokalno gasilsko društvo, ki znanje, idejo prostovoljstva in s tem povezane vsebine prenaša na mlajše generacije in se vseskozi pomlajuje.

Medgeneracijski centri so večinoma prostori, ki ciljno izvajajo aktivnosti s ciljem povezovanja generacij in uporabnikom ponujajo različne oblike aktivnosti z namenom povezovanja, prenosa znanj in izkušenj, skupnih aktivnosti, skupnega soustvarjanja, …

Običajno gre za preplet vsebin, ki so zanimive tako za mlade kot za modre in marsikje odpirajo prostor tudi za holistično sodelovanje z gospodarstvom. Vključujejo tudi ranljive skupine ter izboljšujejo kakovost življenja vseh sodelujočih. Nekatera prej nedostopna znanja in veščine kar naenkrat postanejo dostopna širši publiki. Medgeneracijski centri običajno vzpostavijo most tudi med vsemi lokalnimi društvi, zavodi in drugimi nevladnimi organizacijami, kar pozitivno vpliva na rezultate dela, solidarnost in življenje v lokalni
skupnosti. Lahko rečemo, da je medgeneracijsko središče kraja sodobni model za sinergično povezavo vseh civilnih programov, služb, organizacij in drugih aktivnih, ki tu delujejo. Pogosto so tudi vir spodbude za prostovoljstvo, saj so uporabniki centrov pogosto prostovoljci. Ni prav redko, da je medgeneracijski center stičišče prostovoljcev v lokalni skupnosti, kar je še posebej pomembno v luči vzgoje naše mladine.

Ponudiš in deliš, pridobijo vsi
Želeli smo napisati “ponudiš in deliš svoje znanje, pridobijo vsi'” Pa ne gre samo za znanje. Gre še za druge veščine in tudi za srčno kulturo, delitev prijaznosti, nasmeha, stiska rok. Biti dejaven, delovati in delati je pogoj človeške družbe. Ostati aktiven po upokojitvi ali v primeru dolgotrajne bolezni in brezposelnosti, ki se v današnjih časih pravzaprav lahko zgodi kadarkoli in čez noč, je izjemnega pomena. V medgeneracijskih centrih se srečujejo ljudje različnih starosti, ki prihajajo tja iz različnih potreb in razlogov.

Starost že dolgo ni več sinonim za bolezen in osamljenost, temveč je to življenjsko obdobje, v katerem je vedno več posameznikov aktivnih in v dobri psihični in fizični kondiciji. Prav tako brezposelnost ni vzrok za sram in osamitev, ampak morda priložnost za povsem nove poti, ki se lahko pričnejo kot npr. prostovoljec prav v medgeneracijskem centru. Priseljenci v kraj lahko v takem centru ponovno najdejo občutek sprejetosti in priložnosti za nov začetek. In še bi lahko naštevali. V kraju imeti fleksibilen, povezujoč in dinamičen prostor, kjer se človek lahko počuti koristen in sprejet, je za posameznika in celotno lokalno skupnost neprecenljiv in nenadomestljiv.

Konkretne vsebine medgeneracijskih centrov
Ko govorimo o konkretnih vsebinah, lahko pogledamo dejavnosti, ki jih tovrstni centri vsakodnevno nudijo drugod. Tam se najde praktično vse: kulturne in družabne prireditve, aktivnosti za ohranjanje telesne zmogljivosti in boljše počutje kot so npr. jutranja telovadba, meditacija, joga, različni športi – namizni tenis, nordijska hoja in plesne delavnice, jezikovni tečaji, delavnice za pridobivanje kulinaričnih spretnosti, ročnih veščin, šivanja, učenje uporabe pametnega telefona in prenosnega računalnika ter druge delavnice za dvig digitalnih kompetenc, ustvarjanje različnih izdelkov ob posebnih priložnostih, delavnice za recikliranje in ponovno uporabo, prebiranje poezije in proze, pogovori o aktualni problematiki, reševanje križank, igranje družabnih igre: pikado, šah, igre s kartami; učna pomoč za otroke in mladostnike, neformalni psihosocialni razgovori, delavnice na temo osebne rasti, mala šola ribolova, druge tematske delavnice, predavanja, druženja ob različnih priložnostih itd.

Vedeti je treba, da se aktivnosti, ki se izvajajo v medgeneracijskih centrih, prilagajajo potrebam prebivalcev lokalne skupnosti oz. uporabnikom.

Občani Vrhnike bomo tako skupaj z medgeneracijskim centrom kreirali in realizirali vsebine. Z aktivnim prispevanjem se nam bo povečal občutek koristnosti in večja pripadnost lokalni skupnosti.

Povezovanje ljudi in ustvarjanje solidarnosti v srcu kraja
Medgeneracijski center bo povezal ljudi in generacije v naši skupnosti; spodbudil bo medsebojno sodelovanje, razbijal bo predsodke in krepil solidarnost, ponudil mnogim nove priložnosti in vsem ustvarjal pestrejše življenje. Vključevanje v dejavnosti, ki bodo potekale v medgeneracijskem centru, bodo uporabnikom dale nove izzive, nova znanja, širile socialno mrežo, stkala se bodo nova poznanstva in prijateljstva, krepila se bo strpnost, občutek za sočloveka, nenazadnje je to idealen kraj razvoj prostovoljstva. To je situacija, ko pravzaprav vsi deležniki pridobijo.

Medgeneracijski centri vsestransko obogatijo kraj. Tega pa si vsi želimo, kajne?

Ana Mrzlikar et. al