Stara cesta danes

Danes je slika Stare ceste povsem drugačna. Od vseh dejavnosti je tukaj ostala slaščičarna, nekaj gostinskih lokalov, pekovska dejavnost, trgovina z ribiško in športno opremo, butik, frizer, trgovina z darili … Veliko poslovnih prostorov je praznih, vitrine samevajo, na vratih najdemo napis “zaprto”, “dam v najem”, delovni čas nekaterih trgovin je omejen le na dopoldanski del dneva. Propad nekaterih dejavnosti zagotovo lahko pripišemo procesu globalizacije, s katero so prišli veliki trgovinski centri, ki so butične dejavnosti, veliko število starih obrti in malo trgovino osiromašili oz. jo pripeljali do roba propada. Obrti so zamenjale večje proizvodne hale v okolici kraja, ljudje hodijo po živila in potrebščine v nakupovalne centre, kjer na enem mestu opravijo več stvari. Stara cesta, kjer se prenekateri avtomobili vozijo z dvakratnikom omejitve hitrosti in ki je na nekaterih predelih preozka, da bi se srečala avtomobil in pešec, za sprehajalce niti ni primerna.

Stara cesta – ulica v srcu kraja
Za začetek bi bilo dobro, da bi za skupno mizo sedli najprej stanovalci, najemniki in lastniki poslovnih prostorov ter ostali krajani, da bi skupaj našli idejo, ki bo sprejemljiva za vse.

Dejstvo je, da si želimo živosti in več življenja ter možnosti prijetnega spontanega srečevanja in druženja krajanov v starem mestnem jedru. Želimo si prijaznega in prijetnega kraja v predelu, kjer je našemu kraju nekoč začelo utripati srce.

Z ureditvijo pročelij hiš, dopolnitvijo dejavnosti v praznih lokalih in smiselnim načrtovanjem nadaljnje ponudbe, bi lahko ponovno privabili krajane in turiste, ki so pri nas zaradi butičnega doživetja majhnega mesteca v bližini neokrnjene narave. S tem bi staro mestno jedro v srcu začelo živeti. Kaj je tista optimalna strategija razvoja Stare ceste, bi ugotovili vsi zainteresirani skupaj z lokalno skupnostjo. So dejavnosti, ki so bolj naklonjene, če je ulica pretočna in kot taka v prid stanovalcem, ki imajo lažji dostop do svojega doma in so gostinske dejavnosti, ki jim poslovne prostore dopolnijo letni vrtovi z mizami … Morda bi ulica ostala pretočna, zaprta pa bi bila le občasno, ko bi se odvijali razni dogodki? Vsekakor menimo, da v tem trenutku trajna zapora še ni primerna rešitev, zaradi gostega prometa po Tržaški cesti, ki posledično sprošča promet po Stari cesti. Šele z alternativno »bypass« obvoznico, po tako imenovani Tankovski cesti in ostalih obvoznih cestah je mogoče začeti razmišljati v smeri trajne zapore.

Morda bi se razmislilo o ureditvi prometnega režima po zgledu drugih mest z butičnim turizmom. Tistih mest, katerih police krasi cvetje, ulice pa polnijo sprehajalci, kupci lokalnih dobrot in izdelkov, mamice z vozički, babice in dedki z vnuki; kjer se srečata stara znanca in si oddahneta na bližnji klopci, kjer se šolarji brezskrbno vračajo domov in kjer luči lokalov in trgovinic v kratkih dneh zimskega časa dovolj osvetljujejo ulico, da se ljudje med sabo spoznajo, nasmehnejo in pozdravijo.

Lahko bi začeli z nizi dogodkov in programov, ki bi vsebinsko dopolnjevali že obstoječe kot je npr. Poletna juž’na na Stari cesti v okviru Argonavtskih dni. In še mnogo drugih možnosti ponuja naše mestno jedro, a na vseh nas je, da ugotovimo, kaj si pravzaprav želimo in kaj zmoremo skupaj ustvariti. So to dogodki, ki bi osvetlili zgodovino tega kraja ali morda prireditve za različne starostne skupine; bi se želeli srečevati z ljudmi, ki imajo enake interese in zanimanja; morda pa podrobneje spoznati domača društva? Seveda mora biti dogodkov ravno prav, da ne izgubijo svoj čar in pomen. Predvsem pa moramo organizacijo dogodkov in prireditev zaupati številnim društvom na Vrhniki, ki s svojim zanosom prispevajo k vključenosti ljudi v skupnost in krepitvi prostovoljstva med vsemi generacijami.

Oživitev starega mestnega jedra bi poleg Stare ceste razširili še na bližnjo tržnico in stavbo Črnega orla. Ob načrtovanju sočasne krepitve vseh dejavnost s ponudbo coworking prostorov, male obrti, galerij, lokalne ponudbe hrane, manjših trgovin s sistemom rinfuze, turističnih doživetij Cankarja in koncepta proste izmenjave hrane, oblačil ter drugih dobrin tako za domačine kot turiste, poslovneže, digitalne nomade in umetnike, pa seveda ne smemo pozabiti prebivalcev Stare ceste in lastnikov lokalov, ki imajo pravico do kvalitetnega sobivanja, mirnega počitka in ustvarjanja prihodkov iz naslova lastnega dela.

Promocijo Stare ceste bi lahko pospeševali tudi s kuponi popustov, ki bi delovali po sistemu kupiš pri meni, v zameno imaš popust v sosednjem lokalu oz. lahko tudi popust pri nočitvah, kmečkem turizmu, doživetjih,… in obratno, vse v korist obiskovalcev in ponudnikov storitev v kraju. Tako bi bila povezanost srca kraja in podeželja še večja, kot tudi učinek promocije celotnega kraja. Tudi blagovne menjava in sooskrba je lahko dobra smer razmišljanja.

Staro cesto bi lahko označili še s črtno QR kodo, katera bi vsebovala celoten opis ulice in posameznih hiš, kot je to že praksa v Ljubljani. Mimoidočim in turistom bi s tem načinom še hitreje približali in olajšali potepanje po Vrhniki in njeni okolici.