Za samooskrbo so se nekoč pripeljali iz mesta v vas po nakupih hrane za kakšen dinar. Največkrat so zamenjali robo za robo, obleko za jajca, krompir in mleko pa tudi za kakšno živo kokoš za porodnico itd. Prihajale so Šavrinke z jerbasi na glavah, napolnjenimi z njihovimi dobrotami. Še danes slišim njihov glas: »Prodajam brinove jagode, rožmarin, lovor, olivno olje, vino prošek!«

Še pomnite, kaj pomeni »repkanje«? Repkati se je hodilo koruzo in krompir po njivah, kjer je bil pridelek že pobran, a se kljub temu še kaj pozabljenega našlo na njivi. Tako nabran pridelek so imeli nekateri za ozimnico.

V tistih časih so veliko skrb posvečali raznovrstnim semenom in izmenjavi semen z drugih področij. Se še spomnite dobrih starih sort: čebula Ptujska rdeča, fižol Ribnčan, solata Ljubljanska ledenka …? Avtohtone domače sorte dobro kljubujejo vremenskim razmeram in so prilagojene našim okusom ter predstavljajo naravno dediščino naših polj in vrtov.

Danes skoraj ni več možno biti povsem samooskrben. Samooskrba je povezana z dostopnostjo do semen in sadik, in predstavlja proces, v katerega smo vključeni kot tvorci z vso odgovornostjo, da varujemo naravo. Ne smemo dovoliti, da nam velike korporacije poberejo semena in jih gensko spreminjajo. Dandanes z lahkoto najdemo na trgovskih policah proizvode znanih blagovnih znamk, ki vsebujejo GSO in škodljive dodatke. Lokalni kmetje vsako leto težje pridelajo hrano, medtem ko je prodaja vsako leto lažja. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni o pomenu zdrave prehrane, kot tudi o tem, kako po čim krajši poti »od njive do krožnika v lokalnem okolju«.

Primer dobre prakse so skupnostni samooskrbni urbani vrtovi, za katere je tudi v Bistri veliko zanimanje. Predstavljajo povezovanje v lokalni skupnosti, medgeneracijski prenos znanja o načinu sonaravnega vrtnarjenja in prostor za druženje ter sprostitev. Spodbuditi je potrebno tudi lastne zmogljivosti občanov, da lahko del zelenjave pridelajo kar na terasah oz. balkonih. Gre za spoštljiv odnos do hrane, ki ga med mladimi ni več mogoče zaznati. Pri tem ne smemo pozabiti na zdravo prehranjevanje, ki se prav tako v tempu življenja, spremembi v družbi, trgu delovne sile, dnevnim migracijam, itd., le še slabša, kar vpliva na zdravje mladih in pripelje do številnih zdravstvenih težav že v srednjih letih. V javnosti velikokrat zasledimo
pomen gibanja, redkeje pa zdravo prehranjevanje in spoštljiv odnos do narave in njenih danosti.