Zakaj Vrhnika potrebuje razstavišče »Moja Ljubljanica«?
Z izvedbo projekta »Ljubljanica«, del katerega je bila tudi ureditev razstavišča »Moja Ljubljanica«, je Vrhniki uspelo zaščititi najbolj ogrožene dele spomenika z dolgoročnimi učinki na varovanje, ohranjanje in prezentacijo naravne dediščinske kulture ter ustvariti pogoje za bistveno večjo dostopnost do kulturne in naravne dediščine porečja Ljubljanice.
Širši prostor porečja Ljubljanice smo omrežili s programsko shemo razstavišča in s tem ustvarili sinergijske učinke med kulturno in naravno dediščino. Ustvarili smo učinkovit temelj in izhodišče za izvedbo celovite oživitve kulturne in naravne dediščine Vrhnike in pripadajoče širše zelene regije v prihodnosti.
Območje porečja Ljubljanice ima namreč izjemen potencial na področju kulturne in naravne dediščine. Dostopnost do nje je bila nesistematična, necelovita in premalo izkoriščena, posamezne dejavnosti in projekti, ki so bili izvedeni v obdobju pred ureditvijo razstavišča »Moja Ljubljanica«, pa so bili preveč razpršeni in nepovezani. Prav tako je bilo zaznati pomanjkanje dolgoročnih usmeritev, ki temeljijo na strokovnosti kot temeljnemu poslanstvu verodostojnega ohranjanja dediščine za bodoče generacije.
Zaželeno načrtovan uspeh zavedanja bodočih generacij o lastni preteklosti temelji na ozaveščanju lokalne javnosti s posebnim poudarkom na vzgoji in izobraževanju tako lokalnih prebivalcev, kakor tudi turistov. Kvalitetna predstavitev kraja in Ljubljanice z razstaviščem ˝Moja Ljubljanica˝ pripomore k nadaljnjemu razvoju zelene regije, h kakovostnejšemu življenju in preživljanju prostega časa domačinov in obiskovalcev. Vse našteto hkrati omogoča kvalitetnejše varovanje in ohranjanje dediščine kot lastne vrednote in predstavlja predpogoj za krepitev identitete posameznika, kraja, njegovega potenciala in vzpostavljanje
revitalizacije.
Lega Vrhnike in njen potencial sta optimalna dejavnika za razvoj turizma v najširšem pomenu besede. Leži sredi poti med Postojnsko jamo in Ljubljano, med dvema najbolj obiskanima turističnima destinacijama. Vpeta je med tri naravne spomenike, ki so že dodani na svetovni seznam dediščine UNESCO. To so Škocjanske jame, Idrija in Ljubljansko barje s kolišči.
Cilj, da se na ta prestižni seznam UNESCO uvrsti tudi Vrhnika z reko Ljubljanico, je realno dosegljiv. Vendar je zaščita samo dediščine brez vzporedne oživitve, ki je usmerjena v sodobne in aktualne tokove vsakdanjega življenja, nesmiselna in žal vodi v nadaljnje propadanje. V izogib propadanju in v duhu razvojnosti je upoštevanje dostopnosti do dediščine skozi različne metode komuniciranja ključnega pomena za preboj turizma na raven, ki si ga Vrhnika zasluži.
Začrtana smer, kako zagotoviti preboj na področju turizma na Vrhniki, ima status dokazane pravilnosti, zato potrebujemo v našem kraju razstavišče »Moja Ljubljanica« in še več, potrebno je nadaljevati tudi z v preteklosti že začetim projektom Celostni projekt revitalizacije kulturne in naravne dediščine Vrhnike, ne pa ga ustavljati.
Neobhodno gre torej za preplet različnih področji z medsebojnimi vplivi in jih je zato potrebno sočasno tudi razvijati, najsi bo to sistem prometne ureditve, kakor tudi strokovno usposobljena mreža.
Za dokončno udejanjanje predlaganih razvojnih smeri ohranjanja ter zavedanje pomena preteklosti, kakor tudi razvoja trajnostne prihodnosti, so enako pomembni: prilagojen sistem izobraževanja, prometna ureditev in potrebna infrastruktura.
Prav obsežne infrastrukturne možnosti ob glavni avtocestni povezavi dodatno argumentirajo potrebo in pomen korakov, s katerimi je mogoča tudi oživitev degradiranih območij, ki so nastali kot posledica propada večjih industrijskih obratov in v prihodnje zadoščajo odgovornostim trajnostnega razvoja kraja in širšega zaledja.
Tu se ponuja prostor, kjer lahko pričakujemo medsebojno razumevanje in sodelovanje vseh nosilcev znanja, spodbujevalcev pozitivnega počutja in vzdušja ter urejanja prostora pri iskanju ustreznih rešitev ter posledično pri zagotavljanju sredstev države, EU in potencialnih drugih virov.
Zatorej velja: s premišljenim pristopom želimo zagotoviti večjo kakovost bivanja v mestu, mestne funkcije nadgraditi s turističnimi, rekreativnimi in izobraževalnimi programi ter na ta način doseči multiplikativne učinke na več ravneh razvoja občine, vendar na temeljih naravne in kulturne dediščine in ne ob prezrtem pomenu zavedanja preteklosti.
Zaradi načrtovanega povečevanja obiskanosti Vrhnika nujno potrebuje tudi večplastno spremenjeno podobo, ki bo bolj prijazna in bo hkrati dostopnejša prebivalcem, obiskovalcem in uporabnikom turistične ponudbe, kamor neizpodbitno spada tudi razstavišče ˝Moja Ljubljanica˝, zato se ji Vrhnika in Vrhničani ne bomo zlahka odrekli.
Pripravil: Janko Skodlar, vodja projekta »Ljubljanica«
Apel bralcu
Kulturna in naravna dediščina, ki bogatita Vrhniko, je danost in privilegij, ki ga nima vsaka občina. Se tega dovolj zavedamo?
Za to, da ju postavimo na prestol in pokažemo najprej sebi, nato pa tudi drugim, se pridobivajo izdatna nepovratna EU sredstva, ki so temu tudi namenjena, kar so dokazale že številne druge slovenske občine.
Obenem se bo vzporedno razvijala infrastrukture, ki bo v kraj pritegnila zahtevnega butičnega gosta. Ta bo koristil ponudbo nastanitev, kulinarike in zgodovinskih doživetij in s tem ustvarjal dodano vrednost kraja.
Seveda bo vse to prispevalo k novim zaposlitvam na zelenem prstanu podeželja, posledica pa bo tudi zmanjševanje dnevne migracije in razbremenitev naših cest.
Nenazadnje razvoj butičnega in odgovornega turizma vidno prispeva tudi k družbeni trajnosti, ki lokalnemu okolju omogoča prodajo kmetijskih pridelkov in drugih lokalnih produktov po bistveno višji ceni, kar zopet vodi k večji obdelanosti kmetijskih površin, samooskrbi z lokalno pridelano hrano ter obuditvi manjših obrtnih in rokodelskih dejavnosti.
Zeleni in zgodovinski turizem bosta tako z roko v roki tvorno prispevala k razširitvi plovnosti Ljubljanice, vzpostavitvi kopalnih voda in revitalizaciji obstoječih butičnih lokacij, kot so npr. Močilnik, Star maln in Bistra.
Ekipa ideje 1890
