Dr. Benjamin Leskovec odgovarja na vprašanja NČ
1. Lahko bralcem in bralkam Našega časopisa zaupate nekaj besed o sebi? Kdo ste, od kje
prihajate, s čim se ukvarjate …?
Res je, nisem posebno poznan na Vrhniki. Prihajam iz mednarodnega poslovnega okolja in iz kmetije na Zaplani, rodil pa sem se v Logatcu. Sem doktor gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov ter tekoče govorim angleško in rusko. Sicer sem dober menedžer, poslovni mentor mladim in uspešen vodja ekipe za pridobivanje EU sredstev, več kot 200 slovenskim organizacijam. Predvsem živim podjetništvo. Sem človek s širino, vizijo, znanjem in skoraj neuničljivo vztrajnostjo, ki drugim odstopa in odstira prostor za prodiranje njihovih idej.
Navdušuje me okoljski menedžment – trajnostni vidiki gospodarjenja s prostorom, smotrna rabe naravnih virov, vrstna pestrost, butični turizem, vzdržen in družbeno odgovoren trajnostni zeleni razvoj regije. Izzive vidim celostno in jih s predano ekipo rešujem večplastno. Sposoben sem zgodnjega prepoznavanja potenciala, ki ga ponuja okolje kot tudi darov in talentov v ljudeh. Vse to znam povezati v rešitve, ki odgovorno služijo širši skupnosti, naravi in zanamcem. Na vrhu uspeha me ne boste nikoli našli med prvimi, ampak z zadovoljnim nasmehom med zadnjimi. Pogosto bom celo korak stran od celotnega dogajanja, da bi lahko drugim odstopil zasluženo priznanje za njihov doprinos in motivacijo za nadaljnje delo. Želim in učim se delovati z vzorom mladim, ker edino tako lahko pustim pozitivno sled v dobro skupnosti.
Sem vizionarsko naravnana oseba. Noben cilj ali ideja ne sme ostati nedosegljiva Na poti pri doseganju vizije, se je potrebno le združiti, uporabiti vsa znanja, izkušnje, različnost človeških kapacitet in darov osebnosti, biti odprt in ustvarjalen. Potrebno se je stalno učiti in se hkrati razdajati za dobro vseh, ki smo skupaj v tem kraju, na tem še zelenem planetu. Osebnostne lastnosti, ki mi pomagajo na moji poti so vztrajnost, odgovornost, iznajdljivost, ustvarjanje rešitev. Moja strast je zdrav življenjski slog, domači okusi, spanje in vsakodnevno plavanje. Zato se bazena na Vrhniki zelo veselim. 😉
2. Zakaj se odločate za župansko kandidaturo?
Želim si večje (samo)aktivacije ljudi, skupnosti in kraja, ker le tako lahko naredimo pomembne korake naprej. Opolnomočiti ljudi, predvsem mlade, z namenom, da bi lahko sami udejanjali svojo poslovno idejo, ustvarili delovno mesto v kraju bivanja in rešili svoj stanovanjski problem. S tem bi se vidno izboljšala kvaliteta bivanja nas vseh, kot tudi smotrna raba naravnih virov.
Vsem z zeleno idejo, ki so se že začeli »matrati« bi rad zagotovil spodbudno podporno okolje za pomoč pri pridobivanju virov financiranja, kot tudi pri realizaciji projektov, ki naj postanejo vzor in zelena nit za zeleno delo in prizadevanja tudi drugim. Možnosti za izboljšave delovanja javnih uslužbencev v smeri predlogov konkretnih rešitev ljudem imajo velik potencial in tukaj želimo prispevati levji delež naših naporov. Le tako namreč lahko poženemo nov zeleni razvojni cikel naprej.
3. Večina županov prisega na nove kilometre asfalta, kaj pa vi? Kako vidite razvoj vnaslednjih štirih letih?
Vse v smeri celostne, premišljene in vključujoče strategije razvoja kraja in zelene regije do 2030+.
(1) Fokus na aktivaciji in vzgoji mladih voditeljev.
(2) Sprememba in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN), tako da bo služil ljudem, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzdržne rabe naravnih virov.
(3) Ustanovitev regionalne razvojne agencije za pripravo strokovnih podlag, ki so nujen (pred)pogoj za izdatnejše pridobivanje in črpanje nacionalnih in EU sredstev.
(4) Implementacija vključujoče strategije vodenja v sodelovanju z vsemi, ki lahko prispevajo.
(5) Povezovanje in sodelovanje na pokrajinski/regionalni in državni ravni v okvirih obstoječih potencialov in skupnih izzivov.
(6) Prispevati k identiteti in prepoznavnosti najbolj zelene regijske destinacije porečja Ljubljanice.
(7) Oblikovanje širšega podpornega okolja za razvoj potencialov in kompetenc mladih.
To bo spodbudilo (samo)aktivacijo ljudi, razvoj ter gradilo povezano skupnost.
4. Kateri problem bi izpostavili v občini, ki bi ga bilo potrebno čimprej rešiti in zakaj?
(1) Vzgoja kulturnega vedenja: Spoštljiv nivo komunikacije in družbena trajnost predstavlja pot k družbeni odgovornosti, tako da imajo posamezniki in organizacije pozitiven vpliv na razvoj, doprinos, poslovanje in delovanje družbe.
(2) Vključenost vseh zainteresiranih ciljnih skupin (predvsem mladih in društev) z namenom prispevanja v skupnost širšega medgeneracijskega dialoga.
(3) Zgledovanje po dobrih praksah trajnostno in razvojno naravnanih regij in lokalnih skupnosti.
5. Kakšna je vaša vizija Močilnika?
(1) Smotrna, racionalna in celostna zaokrožitev zemljišč;
(2) ureditev dostopnosti, parkirnih površin, sprehajalnih poti in navezava na razstavišče Moja Ljubljanica;
(3) ureditev parkovnih površin → ureditev tematskega interpretacijskega parka Močilnik;
(4) definiranje in navezava vsebin na izvir Ljubljanice, naravno in kulturno dediščino;
(5) identifikacija nacionalnih, zasebnih in EU virov financiranja revitalizacije turistične destinacije Močilnik;
(6) vnovična pridobitev statusa društva v javnem interesu za TD Blagajana, za potrebe zagotavljanja izdatnejšega obsega financiranja;
(7) iskanje ponudnikov vsebin in storitev (umetniška rezidenca, 5-zvezdična kulinarična ponudba, kneipping točka, interpretacijski park naravne in kulturne dediščine itd.).
6. Kakšno politiko boste zastopali do Kemisa, ki mu je prejšnji občinski svet dal nezaupnico?
Najprej moramo vedeti, da je Kemis v prisojnosti državnega prostorskega načrta (DPN), kar pomeni, da je potrebno ta izziv reševati v sodelovanju z državo, v smeri nadomestil v korist kraja pri urejanju prometne problematike (obvozna Tankovska cesta), Nature 2000, reševanju negativnih vplivov na okolje, protipoplavnih ukrepov, prostorskih pogojev za zagotavljanje in realizacijo programov skupnostne dolgotrajne oskrbe, srednje šole (gospodarski poklici) ipd. Ker je socialni kapital in obstoječe sodelovanje tukaj zgledno se želimo začeti pogovarjati v luči pozitivne soodvisnosti in se osredotočiti na nadomestilo iz katerega lahko v kraju ustvarimo boljše pogoje za družbeno in trajnostno prosperiteto.
7. Kako bi reševali prometne težave, ki smo jim priča v zadnjem času?
(1) Zagotavljanje delovnih mest v kraju bivanja, posledično se zmanjša dnevna migracija.
(2) Prekategorizacija pomembnih prometnic v državne ceste, s tem financiranje preide na državo.
(3) Iskanje alternativnih vzporednic s Tržaško cesto (Verd, Tankovska cesta), s tem postopno lahko razbremenimo Tržaško cesto.
(4) Izgradnja mostu čez Ljubljanico pri Tojnicah v Sinji Gorici ter dodaten most na Verdu.
(5) Postopna razbremenitev Tržaške ceste, kot lokalne dovozne ceste v funkciji glavne promenade v srcu kraja.
(6) Iskanje ustreznejših rešitev s povezavo na novo ali staro traso železnice, skupaj z državo.
(7) V okviru zagotavljanja mikro mobilnosti prispevati k kolesarskim potem in plovnosti Ljubljanice.
8. Menite, da imata kultura in šport dobre pogoje za ustvarjanje oziroma razvijanje dejavnosti?
Vrhnika ima optimalne infrastrukturne pogoje za razvoj prostočasnih dejavnosti, kar je idealna odskočna deska za mlade, priseljene družine in aktivne starostnike. Potrebno je zagotoviti sodelovanje in povezovanje ter vključenost nosilcev vsebin, ki delujejo na osnovi prostovoljstva in družbene solidarnosti, kar bi lahko udejanjali v medgeneracijskem centru, Rokodelskem domu, inkubatorju, mladinskem centru, srednji šoli, Športnem parku, Stari cesti itd. Prostovoljstvo je kapital pridobivanja veščin in kompetenc s ciljem ustvarjanja lastnega delovnega mesta in vsebin na katerih lahko pridobimo tudi izdatno nacionalno in EU financiranje.
9. V »visoki politiki« so »moderna« vnaprejšnja izključevanja, kaj pa pri vas: obstaja kdo
(lista ali stranka) s katero v občinskem svetu ne bi sodelovali?
Kot podjetnik razumem samo povezovanje in sodelovanje daleč preko meje lokalnega in regionalnega. Zanimajo nas vsi posamezniki in skupnosti, ki lahko prispevajo in gradijo zeleno prihodnost. Moje vprašanje je, kdo še lahko sodeluje pri razvoju novih vsebin na področju porečja Ljubljanice? Obstoječih proračunskih sredstev za razvojno naravnanost lokalnih skupnost je premalo, potrebno je aktivirati in vključiti potencial vseh tistih, ki lahko prispevajo k razvoju skupnosti in okolja v katerem živimo in delujemo. Na zelem prstanu podeželja pa moramo začeti razvijati butični zeleni turizem, kot najpomembnejše orodje trajnostnega in vzdržnega razvoja podeželja, ki bo temeljil na kulturi in zgodovini kraja, vključenosti tam živečih ljudi ter spoštljivem odnosu do naravnih virov.
10. Vprašanje po želji, če imate manj kot 3500 znakov.
Namesto tega, vedno razmišljam o pomembnosti vključevanja mladih pri kreiranju in soodločanju življenja v skupnosti kraja. »Na mladih svet stoji« je ideja 1890, ki naj vsako skupnost gradi in bogati.
Imam osebno izkušnjo, ko mi je skupnost dala največ s tem, da mi je dala možnost dela. Tudi sam želim mladim dati možnost, da bi delali v vzpodbudnem podpornem okolju skupnosti, sklepali nova poznanstva, razvijali veščine in kompetence, dobre navade, bili odprti do različnosti in se na koncu počutili vredne in izpolnjene. Več časa sem potreboval, da sem ugotovil, da je moč in bogastvo v nas samih in zelenem okolju v katerem živimo. Ljubo doma kdor ga ima, prepoznati in živeti zna.
Dr. Benjamin Leskovec
