Lesena hiša na zelenem prstanu podeželja

V nekem trenutku se nama je s partnerjem porodila ideja, da bi si želela živeti v leseni hiši. Najbolj so nama bile všeč lesene brunarice na smučiščih. Bil je res izjemen občutek topline in naravnosti v teh brunaricah. Pričela sva aktivno spremljati vse okoli tovrstnih hiš in se še dodatno navdušila nad to idejo. Po nekaj letnem raziskovanju in iskanju morebitnih izvajalcev za najin projekt, sva našla kar sva iskala. Izvajalca, ki nama je bil pripravljen izdelati leseno brunarico iz slovenske smreke. Ogledala sva si nekaj že obstoječih hiš in vedela da je to tisto kar si želiva. En prijazen par nama je razkazal svojo hišo in naju opozoril na določene detajle. Ko sva vstopila v njuno hišo je bil ravno čas, ko je bilo že prijetno ob kaminu. Občutek toplote je bil izjemen, po vseh prostorih se je razlegal prijeten vonj po lesu. Tako sva bila odločena – greva v ta projekt, čeprav v tistem trenutku nisva še niti vedela kje bova postavila najino hiško.

Nato sva pričela z iskanjem ustrezne parcele. Vedela sva, da mora biti to prijetno, naravno okolje in da si želiva biti dokaj blizu infrastrukture. Nisva dolgo iskala. Zasledila zelo zanimivo parcelo na Zaplani, vendar je na njej že stal obstoječ starejši objekt. Jesenskega dne, leta 2011 sva se odločila za ogled in takoj sva vedela, da si to parcelo želiva in da je idealna za postavitev najine lesene hiške. Sicer ob asfaltirani cesti, vendar tako razgibana parcela, z visokimi smrekami, da je izgledalo, kot da je sredi gozda. Navdušena sva bila tudi nad tem ker je bila parcela zazidljiva za stanovanjsko gradnjo in temu primerna je bila tudi cena. Nekoliko manj navdušena sva bila ob pogledu na stari objekt, ki je bil postavljen že l. 1968, pa sva rekla: “Ah, ga bova podrla in na njegovih temeljih postavila najino leseno
hiško”.

Ko je bila potrebna dokumentacija urejena sva se odločila, da najprej vsaj malo uredimo okolico in obstoječi objekt. Kmalu sva ugotovila, da je parcela res prekrasna, vikend hišica pa je z manjšimi sanacijami postajala prav simpatičen prostor za druženje in preživljanje vikendov. Po napornem delovnem tednu je bil preživeti vikend v mirnem in zelenem okolju pravi balzam za dušo.

Minilo je nekaj let, da sva se lotila realizacije najinega idejnega projekta. Najprej sva se pozanimala kako lahko izpeljemo celoten postopek in naročila sva lokacijsko informacijo. Ko sva jo prejela sva šokirano ugotovila, da najina parcela ni več zazidljiva za stanovanjsko gradnjo, temveč se je spremenila v kmetijsko zemljišče. In sicer z OPN-jem, ki je bil sprejet v l.2016- midva pa tega nisva vedela, saj nisva brala lokalnega časopisa, kjer naj bi bila sprememba objavljena. In kaj sedaj?

Vložila sva prošnjo, da se najino parcelo povrne v prvotno stanje in sicer v zazidljivo parcelo za stanovanjsko gradnjo. Žal nisva dobila pozitivnega odgovora. S to spremembo sva izgubila vrednost parcele, najina hiša je sedaj počitniški objekt, kar je popolnoma nekaj drugega kot kar sva kupila. Ne moreva prijaviti stalnega bivališča ter imeti na najinem naslovu registrirane poslovne dejavnosti (s.p., d.o.o. ipd…). Ob vseh birokratskih zapletih sva skoraj izgubila voljo, da uresničiva najin cilj življenja in dela od doma. Projektant je kasneje sicer realiziral postopek do pridobitve gradbenega dovoljenja, vendar z mnogimi nepričakovanimi omejitvami. Ena največjih omejitev je ta, da izvedbeni pogoji nalagajo izvedbo fasade na delu lesenih brun, ker je v izvedbenih pogojih določen procent vidnega dela lesa. V bistvu si sploh ne predstavljava, kaj bi ta fasada pomenila za lesene brune, verjetno bi se sprožili procesi razpadanja hiše, saj bi se hiša »skuhala« znotraj fasadnega ovoja. V bistvu ne moreš graditi samo z lesom (naravnim materialom) in imeti povsem lesene hiše, v državi kjer je les naravno bogastvo in lokalno dostopen! Kakorkoli, podrli smo stari objekt in tako je kljub vsem zapletom nastala najina lesena hiška, kjer les lahko diha in ostaja zdrav!

Si pa ob vseh teh omejitvah trenutno ne predstavljava kakšni zapleti naju lahko še čakajo, ko bova želela postaviti nadstrešek, drvarnico ipd…

Veliko izzivov je bilo ob izdelavi, vendar na koncu vse pozabiš. Ko se zbudiš v prekrasno, mirno jutro, ko slišiš samo še petje ptic veš, da je bilo vredno vsega truda, časa, denarja in energije.

Sicer sva oba z možem »Vršnčana« že od rane mladosti. Več kot desetletje smo družinsko življenje živeli ob glavni prometnici, Tržaški cesti. Kasneje, ko sta najina otroka odrasla pa sva se odločila, da se umakneva v bolj mirno, naravno okolje na Zaplani. Več let je bilo potrebnih, da sva to lahko realizirala. Predvsem ker imava odrasle otroke ter dovolj sredstev, izkušenj in znanja.

Je pa res, da se mlada družina brez sredstev in znanja s tem izzivom preprosto ne more soočiti, če lokalna skupnost ne zagotovi podpornega okolja in življenjskih pogojev v OPN, ki odgovarjajo sodobnim trendom, zelenemu prehodu in izzivom časa v katerem živimo.

Danes naju več ljudi sprašuje, kaj počneva v tem miru in ali se ne dolgočasiva. Sploh ne! Na Zaplani je veliko možnosti za zdrav življenjski slog: hoja, kolesarjenje, tek, pohodništvo itd. Tako, da lahko z gotovostjo trdim je tukaj kvaliteta življenja za vse generacije zelo primerna. Nenazadnje je 12 minut vožnje do vstopa na avtocesto ter 30 min do centra Ljubljane. Sicer so preživete ure v avtu in na cesti samo še bled spomin.

Bi pa kljub temu omenila tudi negativno plat življenja na Zaplani, ki ima za posledice večje stroške v občinski blagajni (vodovod, ceste, šolski avtobus, infrastruktura … ). Zaplana je pač zelo razprostrta na vse konce.

Zaplana se kot vikend naselje sedaj postopno spreminja v zelo razpotegnjeno stanovanjsko naselje, kar ima za posledico takšne omejujoče pogoje v OPN. Slednje posledično povzroča odhajanje mladih, dobrih kadrov, podjetij itd. iz naše lokalne skupnosti oz. povzroča veliko dnevno migracijo ljudi in s tem zastoje na cestah. Če želimo živeti trajnostno moramo ustvarjati delovna mesta v kraju bivanja in začeti povečevati obseg zelenega dela od doma in s tem prispevati k trajnosti ter večji kvaliteti bivanja nas vseh.

Menim, da je življenjsko okolje na Zaplani primerno predvsem za mlade družine, ki se lahko povezujejo v lokalno okolje in živijo trajnostno. Mlade družine imajo na podeželju vključujočo skupnost, boljšo kvaliteto življenja, pristno okolje za vzgojo otrok, predvsem pa lahko več časa preživijo skupaj v naravnem zelenem okolju.

Še nekaj utrinkov prelepe narave na zelenem prstanu Zaplane:

Sonja in Slavc Petkovšek