Izziv ali potreba umeščanja »Tankovske ceste« na Vrhniki
Ideja 1890 se zaveda izzivov obremenjujočega cestnega prometa in zastojev na Ljubljanski in Tržaški cesti na Vrhniki, še posebej v povezavi z avtocestnim evropskih koridorjem, ki poteka skozi kraj. Podpiramo modernizacijo obstoječe prometne ureditve Vrhnike, tudi v primeru t.i. »Tankovske ceste«, a vendar menimo, da je nujno potrebno pri umeščanju t.i. obvozne ceste oziroma »modernizacije« cest, le ta proces umeščanja »državne oziroma regionalne ceste« v neposredno središče občine Vrhnika preučiti tudi iz vidika posledic, ki vplivajo na prometno varnost, še posebej iz vidika dodatne prometne obremenitve in porasta prometa skozi Vrhniko, ki prav gotovo sledi.
Cilj prispevka je izpostaviti najznačilnejše procese v prostorskem razvoju slovenskih mest, obmestij in regij ter opozoriti na neskladja med cilji ter usmeritvami prostorske politike in prostorskega načrtovanja ter dejanskim prostorskim razvojem. Poskušali bomo navesti nekatere razloge za relativno neuspešno implementacijo evropskih, nacionalnih ter občinskih usmeritev ter ciljev prostorske politike na primeru Vrhnike. V tej zvezi bo nujno potreben resen premislek glede nadaljnje razbremenitve mestnega središča Vrhnike, saj z obstoječimi in načrtovanimi gradnjami ni mogoče doseči trajnostne in vzdržne rešitve.
Na osnovi prostorskega razvoja na področju poselitve, bo potrebno na novo analizirali stanje gradnje
prometne ureditve, ki že potekajo ter težnje in procese v prostorskem razvoju občine Vrhnika ter njenih
obmestnih naselij po naslednjih področjih:
• notranji razvoj naselij;
• prostorski razvoj ožjega mestnega območja;
• prenova degradiranih urbanih območij;
• prenova naselij;
• prostorska širitev ožjega mestnega območja in naselij v širšem mestnem območju;
• gradnja novih prometnih zmogljivosti izven poselitvenih območij;
• nadaljnje usmerjanje poselitve v širšem mestnem območju;
• racionalna raba zemljišč v naseljih;
• previdno, kontrolirano načrtovanje stanovanjskih območij;
• zelene površine;
Ob tem je potrebno opozoriti na neprimerne in neustrezno locirane novogradnje, ki zmanjšujejo kvaliteto bivalnega okolja, povzročajo prevelike dodatne prometne tokove in nadaljnjo degradacijo urbanih območij. Izraba zemljišč oziroma gradbenih parcel je pogosto previsoka, kar poslabšuje kvaliteto bivalnega okolja oziroma preobremeni prometno omrežje v posameznih delih kraja. Nove stavbe odstopajo od morfoloških značilnosti območja (neustrezni gabariti, premalo zelenih površin in podobno). Ob tem opozarjamo na pomanjkanje oziroma neustrezno uporabo urbanističnih normativov v prostorski zakonodaji in dokumentih. Ob naglem povečevanju gostote prometa skozi Vrhniko se bo prometna preobremenitev središča Vrhnike z leti le še stopnjevala.
Projekt »Tankovske ceste« torej ne predstavlja zgolj »alsfaltiranja« ceste in reševanja problematike prahu na omenjeni cesti. Gre predvsem za umeščanje regionalne ceste državnega pomena. Omenjena »obvozna cesta« ni predvidena le za lokalno prebivalstvo oziroma občanom Vrhnike, temveč se skozi omenjeno »prometno žilo« načrtuje predvsem
– tovorni promet,
– povezovanje sosednjih občin in regij,
– povezovanje z osrednjoslovensko regijo ter glavnim mestom Republike Slovenije,
– povezovanje z Evropskim cestnimi koridorji in drugimi prometnimi tokovi, itd.
Glavno mesto Ljubljana je dobro povezano s sosednjimi državami, pomembnejšimi regionalnimi središči in številnimi občinami, med katerimi so pomembne občine tudi v smeri primorske (Brezovica, Log Dragomer, Vrhnika, Horjul, Logatec, Postojna, Brezovica, itd.). Tako se na širšem avtocestnem sistemu ljubljanskega območja združujejo daljinski, primestni in mestni prometni tokovi in sicer tako potniški kot blagovni, preko katerega so speljani ključni Evropski cestni koridorji.
Osrednjeslovenska regija je po svoji legi središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja regija. V osrednjeslovenski statistični regiji, po površini drugi največji, je v 2020 živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26 %) in se naglo povečuje. Povprečna starost prebivalcev je zaradi posledic trga delovne sile in suburbanizacije bila tukaj najnižja (42,0 leta), gostota prebivalstva pa največja (238 prebivalcev na km 2 ) in se prav tako povečuje. Osrednjeslovenska je regija z najvišjim naravnim prirastom. Ta regija med preostalimi izstopa tudi po najvišjem deležu otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (85 %). Po indeksu delovne migracije je osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji prebivajo. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila v 2020 na ravni regij najvišja. Ta regija ustvarja več kot 38 % BDP-ja Slovenije. V njej deluje tudi največ podjetij (tretjina vseh v Sloveniji) in se glede na trend naglo povečuje.
Statistični podatki delovno aktivnih oseb, ki prihajajo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo je iz leta v leto večje in presega 100.000 prebivalcev, prav tako se naglo povečuje število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v osrednjeslovenskih statistični regiji in drugih, ki prihajajo na delo preko prometno cestnega omrežja občine Vrhnika. Če povzamemo še podatke iz Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, ugotovimo, da naj bi bili do leta 2030 vsi avtocestni odseki proti Ljubljani ter oba koridorja bistveno slabše prepustna. Pri tem moramo upoštevati še geografsko lego območja Vrhnike, ki predstavlja pomembno prometno vozlišče za številne dodatno obremenjene prometne tokove iz sosednjih občin in regij, kjer se bo gostota prometa naglo povečevala skozi načrtovano »Tankovsko« cesto, ki bo predstavljala novo kategorizacijo državne ceste.
Prostorsko načrtovanje in umeščanje obvozne ceste v katerokoli občini terja celovit pristop k reševanju problematike, predvsem iz vidika varnosti cestnega prometa. Poraja se vprašanje ustreznih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve povečevanja zmogljivosti in/ali razbremenitve obravnavanega cestnega prometnega omrežja, ki so bolj ali manj skrite očem javnosti. Rešitve in pobude vključujejo le prostorske ureditve na cestnem omrežju in ukrepe, ki so predmet prostorskih izvedbenih aktov na ravni občine Vrhnika, nikjer pa ni zaznati državnega prostorskega načrtovanja, ki je nujno za območje Vrhnike, saj gre za lokacijo izredno pomembnega evropskega cestnega koridorja ter povezavo z osrednjeslovensko regijo.
Pred celovito rešitvijo problematike obravnavanega prometnega omrežja Vrhnike, bi bilo potrebno preveriti obstoj državnega prostorskega načrtovanja, ki mora vključiti državne smernice v povezavi z lokalnimi nosilci urejanja prostora, saj gre za občino, ki je neposredno vpeta tako v Ljubljanski avtocestni obroč, ki predstavlja presečišče dveh glavnih krakov evropskih prometnih tokov, ki je pomembno vplival na razvoj slovenskega avtocestnega križa in je del koridorjev jedrnega omrežja TEN-T, hkrati pa ima funkcijo obvoznice glavnega mesta, ki se naglo povečuje.
V postopkih državnega prostorskega načrtovanja bi se moralo na novo umestiti v prostor prostorske ureditve državnega pomena, pri tem pa preprečiti prekategorizacije »Tankovske ceste« v državno cesto in s tem umeščanjem regionalne ceste v neposredno središče občine Vrhnika.
Z državnim prostorskim načrtovanjem (DPN) bi se moralo na novo umestiti že načrtovane oziroma že izvedene prostorske ureditve, jih umestiti v območje državnega prostorskega načrtovanja, na novo določiti usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih za celotno območje občine Vrhnike, pri tem pa upoštevati tudi razvoj sosednjih občin oziroma regij ter slediti njihovi prometni obremenitvi, ki prav gotovo sledi.
Z graditvijo delov južne obvoznice se bo življenje v Verdu izboljšalo, saj naj bi južna povezovalna cesta od Verda do Ljubljanice bistveno razbremenila promet skozi strnjen del naselja Verd ,a vendar le deloma skozi center mesta Vrhnike.
Pri državnem in lokalnem načrtovanju ter umeščanju obvoznice oziroma regionalne ceste bi morali upoštevati ključne motive suburbanizacije, ki zajemajo moderne selitve iz urbanih središč na obrobje, saj so želja posameznika po boljšem delovnem okolju, tipu in kakovosti bivalnega okolja glavni dejavniki, ki jim sledijo moderne selitve, ki so še posebej izrazite in značilne za celotno osrednjeslovensko regijo. Starost, spol in zaposlitev so bili najpomembnejši dejavniki selitev. Danes v ospredje prihajata še življenjski ciklus in življenjski stil. S problematiko staranja prebivalstva se povečuje tudi verjetnost, da si ti ustvarjajo tretje (novo) življenjsko obdobje, s čimer se povečuje možnost, da se preselijo v najprivlačnejše in hkrati ekonomsko dostopno suburbano okolje (npr. vikendi na Zaplani).
Za Slovenijo so izredno pomemben dejavnik tudi t.i. vikend hiše, saj je za Slovenijo poleg preseljevanja mestnega prebivalstva v njegovo okolico še veliko bolj značilno razseljevanje mestnega prebivalstva ob koncu tedna v »vikend hiše«, tudi na primorsko, kjer se tovrstni trendi kažejo na zastojih. Omenjena »vikend migracija« predstavlja dodatno obremenjevanje tudi iz drugih regij Slovenije in ne le osrednjeslovenske regije ter glavnega mesta.
Reševanje problematike bi moralo tako temeljiti na naslednjih ciljih:
- zagotavljanje ustrezne zmogljivosti celovitega cestnoprometnega omrežja,
- načrtovanje ekonomsko vzdržnih rešitev,
- preprečevanje morebitnega poslabšanja razmer na avtocestnih priključkih in ostalem omrežju,
- zmanjševanje negativnih vplivov prometa na bivalno okolje,
- racionalno poseganje v prostor in okolje,
- zagotavljanje čim večje prometne varnosti,
- sočasno vključevanje ukrepov trajnostne mobilnosti in razvoj drugih vrst prometa.
Ob umeščanju tako pomembne nove prometne žile na Tankovsko cesto ne smemo pozabiti, da občani niso bili seznanjeni niti z ustreznimi strokovnimi podlagami glede poseganja v zelene površine občine Vrhnika, saj ravno območje oziroma okolica Tankovske ceste predstavlja eno izmed ključnih zelenih površin občine, tako v povezavi z njenim središčem, kakor tudi širše območje središča mesta. Tankovska cesta trenutno še predstavlja ključno povezovalno pot med zelenimi površinami mestnega središča ter pot do nadaljnjih zelenih površin v smeri Planine, Stari Maln, Kuren, Zaplane, itd. Z novo kategorizacijo ceste in umeščanjem prometne žile državnega pomena bo večina poti presekanih ter onemogočen dostop do ključnih zelenih površin. Zelene površine so pomembne tako za druženje in sprostitev, kakor tudi za razvoj turističnih zmogljivosti celotne občine Vrhnika ter njenega širšega območja. Pomen javnih zelenih površin v urbanem okolju se iz leta v leto povečuje, čemur veliko pozornost namenjajo številna mesta, medtem ko bomo z umeščanjem prometne žile na Tankovski cesti za vedno izgubili najpomembnejše zelene površine občine.
Občina bi morala ob novi kategorizaciji ceste kot načrtovalec pri umeščanju tako pomembne državne prometne žile občanom predstaviti tudi negativne vplive na varnost cestnega prometa na širšem območju omenjene prometne žile, ki ne posega le v zelene površine, temveč se jo namerava izpeljati tudi mimo osnovnošolskega centra ter se skozi center Vrhnike navezuje na avtocestni križ. Gostota in hitrost prometa se z omenjeno prekategorizacijo bistveno poveča, hkrati pa se neprepustnost prometa na celotni osrednjeslovenski regiji povečuje. Večina območja, kjer je načrtovana nova prometna žila, poteka skozi območja umirjenega prometa, kjer bi morala biti hitrost dodatno omejena, tudi z cestnimi ovirami za zmanjševanje hitrosti vozil. Nova prometna žila na številnih odsekih celo preseka šolske poti, peš cone, kolesarske poti, ki so neposredno povezane s centrom mesta. Kakovost in varnost bivalnega okolja se tako močno zmanjšuje.
Ti ukrepi torej ne morejo biti predmet pobude, ampak se izvajajo sočasno. Predlog načina in dinamike njihove uveljavitve pa mora biti v razmerju z dinamiko in dejansko izvedbo cestnega omrežja.
Zastoji na posameznih cestah občine Vrhnika prav gotovo terjajo nadaljnje in takojšnje ukrepanje ter nujno razbremenitev tako Ljubljanske in Tržaške ceste, kakor vseh drugih odsekov celotne občine Vrhnika, pri čemer se moramo zavedati, da prometna ureditev, ki je v gradnji ali pa je v načrtovanju gradnje ne predstavlja realne možnosti za zmanjšanje obremenitve prometa, ki poteka preko tržaške ceste oziroma neposredno skozi glavno prometno žilo v samem središču Vrhnike.
»Tankovska cesta« predstavlja pomembno prekategorizacijo ceste iz lokalne makadamske ceste v regionalno cesto državnega pomena, kamor se načrtuje usmerjanje prometa iz avtoceste, povezovanje ostalih regij in občin z osrednoslovensko regijo in glavnim mestom Republike Slovenije ter povezovanje z Evropskim cestnim koridorjem, ki je eden izmed najbolj obremenjujočih v Evropi. Menimo, da je le to mogoče preprečiti s takojšnjim pristopom novega prostorskega načrtovanja, kjer se v kar največji možni meri izognemo že poseljenim območjem mestnega središča. T.i. modernizacija Tankovske ceste in vzpostavitev južne obvoznice v smeri proti Borovnici ne sme postati populizem, ki prav gotovo ni strokovno ter z ustreznimi in nujnimi študijami podprt razvoj cestnega prometnega omrežja v osrednjeslovenski regiji, v povezavi z avtocestnim križem, evropskima cestnima koridorjema in glavnim mestom Republike Slovenije, ki se prav tako naglo širi.
Ideja 1890 je resno in odgovorno pristopiti k nadaljnjim izzivom obremenjujočega cestnega prometa in zastojev na Ljubljanski in Tržaški cesti, pri tem pa predlagati nove prostorske rešitve, tudi v smeri pridobivanja dodatnih sredstev iz nacionalnih in EU virov.
Pripravili mag. Boštjan Korelc, Damjan Gutnik in dr. Benjamin Leskovec
