Sistem dolgotrajne oskrbe in vasi za starejše odrasle
Struktura prebivalstva glede na starost se v Evropi hitro spreminja v smeri večjega deleža starejših odraslih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je dne 1. 7. 2021 v Sloveniji bilo 20,9% prebivalstva starega 65 let in več (SURS 2022).
V naslednjih 30 letih se kaže trend povečevanja tega deleža. Funkcionalne zmožnosti se pri starejših od 50 let začnejo zmanjševati, še posebej izrazito po 70. letu starosti. Skrb za starejše odrasle postaja ena pomembnejših socialnih in ekonomskih funkcij družbe v kateri živimo. Izgradnja ustrezne socialne infrastrukture za oskrbo starejših odraslih pa s tem postaja ene glavnih prioritet.
Poleg ustrezno grajenih stanovanj, ki so primerna za starejše odrasle (brez gibalnih ovir) ter smiselno aplikacijo sodobnih tehnologij, ki omogočajo čim daljše samostojno življenje posameznika je pomembno vzpostaviti tudi infrastrukturo socialnih in zdravstvenih storitev. Pred slabim letom smo dobili prvi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki daje potreben zakonodajni okvir za urejanje področja, ki je bilo doslej s strani države zapostavljeno. Morda je bila celo kršena ustavna pravica posameznikom, ki niso imeli zagotovljene primerljive oskrbe s svojimi vrstniki, ki so imeli omogočeno bivanje v domu starejših odraslih. Ker je število oseb, ki prosi za nastanitev v domu starejših odraslih večje kot so trenutne kapacitete, število prosilcev pa se iz dneva v dan veča, je potreba po gradnji primernih nastanitev potrjena. Vendar primerna nastanitev ni nujno dom za starejše odrasle, ki je v Sloveniji po raziskavah najbolj poznana in zato tudi priljubljena izbira med starejšimi odraslimi.
Velikokrat se zgodi, da svojci ostarelih oseb niso pripravljeni, saj lahko oseba postane težko gibljiva oz. nepokretna čez noč. Svojci so pred dejstvom zavedanja, da je potrebno nekaj storiti, ustvariti nove bivalne pogoje za starostnika. Nekateri so v trenutku potrebni dnevne medicinske pomoči. Te po navadi svojci napotijo v domove za ostarele, ki so prilagojeni takim osebam. Vemo, da zaradi pomanjkanja finančnih proračunskih sredstev in pomanjkanja kadra, storitve nege v javnih zavodih niso v idealnem stanju, velikokrat v zelo slabem, kar vpliva na kvaliteto bivanja starostnika v domovih.
Boljše pogoje ponujajo zasebni domovi, katerih pa si svojci oz. starostniki zaradi nizkih pokojnin ne morejo privoščiti. Mnogo je tudi primerov, kjer starostniki nimajo svojcev in so prepuščeni sami sebi. V teh primerih lahko določene strokovne službe nudijo pomoč, a jo je premalo. Tudi ustanov, ki bi bile namenjene tovrstnim storitvam je v Sloveniji premalo. Če se osredotočimo v naš kraj, Vrhniko, imamo v našem kraju Dom upokojencev Vrhnika, v katerem sklopu je tudi Dnevno varstvo in humanitarni in dobrodelni organizaciji, Rdeči križ Slovenije in Župnijska Karitas Vrhnika. Omenjeni organizaciji s humanostjo, prostovoljstvom pomagata izboljšati življenje ranljivih oseb. Humanost obsega delitev hrane, oblačil, plačila položnic, obiskovanje ostarelih in bolnih na domu ind.
Naš cilj je jasen:
»Zagotovitev prostorskih možnosti in programov za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe starejših z različnimi organizacijskimi pristopi (dom starejših, oskrba na domu, dnevno varstvo, varovana stanovanja itd.) standardnih in nadstandardnih izvedb. Tudi z vzpodbujanjem zasebne iniciative na primarni ravni in v okviru nadstandardnih oskrbovanih stanovanj.«
Sistem oziroma mreža dolgotrajne oskrbe v Zakonu o dolgotrajni oskrbi je med drugim namenjena tudi temu, da občina oziroma skupina občin vzpostavi mrežo storitev dolgotrajen oskrbe, ki jo koordinira zato izbrana organizacija (lahko obstoječa organizacija, ki se ukvarja z storitvami dolgotrajne oskrbe, lahko na novo ustanovljena) in v to mrežo vključi nabor vseh storitev dolgotrajne oskrbe, vsaj tistih ki jih določa zakon oziroma ostale storitve, po katerih povprašujejo starejši odrasli na področju, ki ga mreža pokriva. Kot rečeno, je nekaj organizacij, ki določene storitve že ponuja v občini Vrhnika, večina pa je še vedno prepuščeno domačim, sorodnikom, sosedom, prostovoljcem, ki velikokrat niso dovolj usposobljeni za kakovostno izvedbo storitev. Določene občine so se že organizirale in pričele z usposabljanjem prostovoljcev oziroma neformalnih oskrbovalcev (sorodnikov, sosedov). To se lahko organizira v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami s tega področja tudi v Občini Vrhnika. Poleg ustreznih storitev, ki so potrebne za primeren standard bivanja starejših odraslih, pa je potrebna tudi ureditev primerih stanovanj oziroma bivalnega okolja.
Trenutno v Sloveniji že obstajajo v omejenem številu tudi oskrbovana stanovanja ter socialne kmetije (slednje imajo možnost pridobitve sofinanciranja iz evropskih skladov). Številni starejši odrasli si želijo bivanja na svojem domu, dokler bi bili sposobni skrbeti zase, oziroma s pomočjo oskrbe na domu. V preteklosti in tudi še danes je oskrba na domu v večini primerov na plečih sorodnikov ali sosedov in seveda neformalna zato tudi dostikrat manj kakovostna. V okviru pilotnega projekta v občini Krško se razvijajo storitve oskrbe na domu, ki lahko pomembno pripomorejo k večji kakovosti le-te, kot tudi olajšajo ali nadomestijo delo neformalnih oskrbovalcev (sorodnikov, sosedov, prostovoljcev). Vendar so slednji še kako pomemben člen celostne oskrbe starejših odraslih, saj se potrebe človeka, v tem primeru starejšega odraslega ne končajo pri toplem bivališču ter prehrani.
Svoj del v mozaiku storitev dolgotrajne oskrbe nosijo medgeneracijski centri in dneva oskrba starejših odraslih, slednja storitev je bila letos vključena v nabor storitev vrhniškega doma starejših odraslih. Nenazadnje pa trend tako v Evropi kot pri nas vodi v smer večjega osebnega pristopa do oskrbovanca v zagotavljanju njegovega čim dlje trajajočega samostojnega življenja, deinstitucionalizacije oskrbe ter varovanja človekovega dostojanstva do njegovih zadnjih dni.
Namesto “industrijske” oskrbe v domih za starejše odrasle, se razvijajo urbane in ruralne skupnosti, ki omogočajo primerna stanovanja in zdravstveno ter socialno oskrbo, skladno z posameznikovimi potrebami in željami. Lahko so to stanovanja, garsonjere ali enoposteljne sobe v naselju za starejše odrasle, s skupnimi prostori (kuhinj, jedilnice, dnevna soba), kjer je dostopna tudi druga storitvena infrastruktura namenjena in prilagojena potrebam starejših odraslih (okolje brez gibalnih ovir). Lansko leto sprejet Gradbeni zakon med drugim določa zahtevo univerzalne graditve in uporabe objekta (25.člen GZ-1). Statistike iz ene najstarejših vasi za starostnike v Evropi (Whiteley village/Anglija), ki je v veliki meri prilagojena potreba starejših, kažejo, da je življenjska doba njenih prebivalcev v povprečju značilno daljša od njihovih vrstnikov, ker se pripisuje predvsem ustrezno grajenemu okolju kot njihovem aktivnem sodelovanju v življenju skupnosti.
Tudi na Vrhniki bi lahko vzpostavili tako “oskrbovano” vas oziroma “srebrno” vas, za to že obstajajo določena osnovna prostorska izhodišča. Za bivanje v varovanih stanovanjih v taki “srebrni” vasi se odločijo starostniki, ki so še vedno aktivni in zdravi, a jim osebne finance in tehnični pogoji ne omogočajo bivanja v hišah oz. stanovanjih, ki niso prilagojena bivanju te starostne skupine, zato le-te prodajo in denar vložijo v stanovanje ali hišo, ki jim omogočajo še nadaljnje samostojno bivanje.
Na Vrhniki je nekaj potencialno primernih lokacija za “srebrno” vas oziroma varovana stanovanja (ena možna lokacija je na Idrijski cesti, poleg Doma upokojencev Vrhnika, kjer je večji kompleks zemljišč, za katera je bil v preteklosti že pripravljen in spremenjen prostorski načrt). Seveda pa je prav, da se razišče še druge primerne lokacijo za tako skupnost starejših odraslih, ki bi imela v bližini dostopne storitve dolgotrajne oskrbe, zdravstvene storitve ter primerno rekreacijsko (park s sprehajalnimi potmi in klopmi, balinarsko igrišče itd.) in socialno infrastrukturo (prostori za druženje, slaščičarna, frizerski salon, trafika, itd.), skratka miniaturno mesto za starostnike. Take lokacije bi lahko bile v bližini narave Starga malna, Močilnika in razglednega stolpa Planina. Ključno je, da se pripravi ustrezne prostorske načrte ter da se občina aktivno vključi v projekte socialne infrastrukture za starejše odrasle, saj je to osnova za pripravo izvedbenih projektov gradnje. Še bolj pomembno pa je, da so na voljo dobre možnosti pridobitve financiranja nepovratnih sredstev iz evropskih skladov ter povratnih sredstev Evropske investicijske banke.
Na podlagi demografskih podatkov se potrebe po različnih stopnjah dolgotrajen oskrbe starejših odraslih v občinah stalno povečujejo. Te ugotovitve dajo zelo dobro podlago odločevalcem na lokalni ravni, da se ustrezno pripravijo in začnejo z določanjem primernih prostorskih načrtov ter pridobivanjem virov financiranja (javnimi in zasebnimi), da bodo pravočasno zagotovili potrebno število primernih nastanitvenih možnosti za starejše odrasle ter ustrezne ter zadostne (ne pa predimenzionirane) storitve dolgotrajne oskrbe vsaj v okvirih, ki jih določa zakon (ZDOsk). Za socialno infrastrukturo (domi starejših odraslih, centri za dnevno bivanje, oskrbovana stanovanja, socialne kmetije, vasi za starejše odrasle) je Evropska investicijska banka (v Sloveniji v njenem imenu kreditne linije omogoča SID banka) namenila zajetna sredstva, ki omogočajo velik delež njihovega financiranja (do 90%) ter z minimalnimi garancijami. Z dodatno vključitvijo sredstev evropskih skladov ter zasebnega kapitala ter ob učinkoviti izvedbi projektov, bi Slovenija in tudi Vrhnika lahko v relativno kratkem času izgradila potrebno socialno infrastrukturo za starejše odrasle in jim s tem omogočila primeren standard bivanja tako z vidika grajenega okolja kot ponudbe storitev dolgotrajne oskrbe.
Anže Grampovčan, Ema Goričan, Helena Kern, Marija Artenjak, Terezija Nikolčič, Sandra
Japelj, Maja Pišek, Ana Mrzlikar, dr. Benjamin Leskovec in Borut Vidmar
