Na pragu odraslosti

Kdo je? Najstnik / srednješolec > študent/mlad odrasel

Da se laže lotimo pomoči in pripravljanja primernega okolja za razvoj mladega človeka, ki je na pragu odraslosti in v sebi nosi potencial odgovorne, skrbne, moralne, ustvarjalne  odrasle osebnosti, si najprej poglejmo nekaj značilnosti posameznega obdobja.

Mladostništvo 12 do 18 let  “Ne pridigaj mi kaj naj počnem. Daj mi priložnost da se preizkusim sam, da se sam odločam in prepoznam svoj ‘jaz’“

Adolescenti so pogosto napačno razumljeni in podcenjeni (podobno kot malčki). V nasprotju z osnovnošolskim otrokom, v adolescenci akademsko učenje ni prednostna naloga. Tako kot malčka tudi najstnika privlačijo življenjske spretnosti in uporaba le teh v resničnem življenju, le da tokrat ne odkriva občutka lastnega jaza, temveč odkriva svoj ‘družbeni jaz’ ali drugače, odkriva kdo je in kakšna je njegova identiteta zunaj družine.

Ugotoviti, kakšno je moje mesto v tem svetu, ni enostavno in je veliko večje od “priprave na študij”, zato je v tem obdobju pomembno, da nas ne zanese pretirano poudarjanje akademskega učenja na račun spoštovanja njihove socialne in čustvene rasti.

Pojavijo se tudi telesne spremembe, ki jim sami težko dohajajo, potrebujejo več spanja in kmalu nas zanese, da jih želimo pretirano usmerjati na osnovi naših občutkov. Bolj ko poskušamo nadzorovati, kaj bi morali početi – ali kdo bi po našem mnenju morali postati, bolj jih oviramo pri odkrivanju njihovih lastnih potencialov, njihove lastne identitete.

Najstnikom brez skrbi zaupamo odgovornost, vendar je za to pogoj da jim omogočimo samostojnost in avtonomijo. Prav je, da se socialna neodvisnost obravnava kot običajen del učenja (in ne v kot boj za oblast).

 Zgodnja odraslost 18 do 24 let  “Kaj naj delam? Kaj je moje poslanstvo?”

Če je šlo na vseh treh prejšnjih razvojnih nivojih (0-6, 6-12, 12-18 let)  po sreči, bo obdobje 18 do 24 let, obdobje, ko bo posameznik prestopil na prvo stopnjo odraslosti in zaznamovala ga bo moralna neodvisnost.

To je čas, ko se združijo funkcionalna, intelektualna, družbena in moralna neodvisnost, kot tudi začetki ekonomske neodvisnosti. Vse to pomaga posamezniku odgovoriti na vprašanje: »Kaj lahko dam svetu, kaj lahko naredim za svet?«

 DRUŽBENA  REFORMA

Socialna/družbena reforma je preoblikovanje in prenova kulturno sprejetih zakonov in norm v luči novih kulturnih paradigem. Opredelitev družbene reforme dopolnjuje misel, da se reforma lahko zgodi na lokalni, regionalni, nacionalni ali celo globalni ravni. (R. Pollard)

Družbena organizacija je nit, ki povezuje številne dejavnike. Človeške značilnosti in potrebe članov skupnosti so enake, vendar se kažejo drugače, gede na razvojno stopnjo posameznika, osebnostne značilnosti ipd. Zdrava držbena organizacija, neglede na to, daje posamezniku občutek pripadnosti. Vsak, od otroka dalje, je vzporedni posameznik, ki dejavno deluje v skupnosti.

Mehanizem družbenega življenja temelji na gospodarskem življenju, to je proizvodnja in menjava. V proizvodnjo in menjavo so neločljivo vključeni morala, povezanost z drugimi, soodvisnost. Proizvodnja in menjava zagotavljata delo, prek katerega mladostnik konkretno izkuša soodvisnost in moralnost.

Če želimo spreminjati družbo na bolje, če želimo vzgajati za mir, moramo izhajati iz otroka.

Družbena organizacija, ki mladostniku pripravlja pogoje za njegov celostni razvoj in mu omogoča doseganje socialne in ekonomske neodvisnosti

Mladostnik, ki bo zmogel živeti trajnostno prihodnost – ki bo spreminjala družbo, potrebuje t. i. ‘pripravljeno okolje’, ki ga omogočajo oz. organizirajo odrasli. Z razliko od življenje odraslih, katerih okolje je nepripravljeno okolje.

Mladostniki potrebujejo živo družbo, ki jo s proizvodnjo in menjavo povezuje delo odraslih. Tako lahko razvijejo spoznanje o svoji individualni vlogi v skupnosti in izkusijo soodvisnost.

Da bi družba dobro delovala in mladostnikom omogočala doseganje socialne in ekonomske neodvisnosti, se mora organizirati neke vrste organizacijo ali strukturo. Zaradi naravnih potreb in značilnosti mladostnika, mladostniki / srednješolci potrebujejo določeno(posebno) vrsto življenja v družbi.

To je mladostniška družbena organizacija. Okolje pripravljamo na način študija in dela. Tej vzpostavitvi se morajo pridružiti različne oblike dejavnosti (polovičarsko prizadevanje bo privedlo do neuspeha). Delo v trgovini, hotelu, obrtniški delavnici ali na kmetiji, bo dopolnilo celoto. To je delo, ki ponudi ključne izkušnje odraslega življenja. Na ta način se rodi novo družbeno bitje, odrasla oseba.

Pomemben vidik je, da mora biti delo za vse, da se zavedajo, da so del skupnosti. Spoznati morajo drug drugega. Pomembno za mladostniško družbeno okolje je, da vsebuje različne dejavnosti in ne le izključno intelektualne vsebine. Pomemben element je rastoče čustvo posameznikove vesti, ki se razvija skozi in s pomočjo družbenih izkušenj.

Vključenost mladostnika v družbeno prakso proizvodnje in menjave so zanj ključne izkušnje. Zagotavlja mu delo, prek katerega mladostnik doživlja soodvisnost, moralnost in povezanost z drugimi.

Družbena organizacija mladostnikov mora mladostniku zagotoviti izkušnjo dela za druge in odvisnosti od drugih, kot resnično delo, ki pomeni delitev dela. Na primer pridelava ali priprava hrane, ko morajo delati nekaj, od česar je odvisen nekdo drug. Občutek biti pomemben člen delujoče skupnosti,  mora biti “merilo življenja”. Pomembno je tudi žrtvovanje za druge, za skupnost. Delo je treba doživljati kot prispevek k skupnosti.

Namen družbene organizacije mladostnikov je konstruktivna dejavnost, ki prispeva k samouresničitvi.