Dr. Benjamin Leskovec predčasno odgovarja na vprašanja civilne iniciative

Kako ste bili do sedaj vpeti v lokalno skupnost?

Pravzaprav je to dobro vprašanje, ker nanj težje odgovorim. Namreč že nekaj časa se trudim vpeti v lokalno skupnost Vrhnike … Pa če sem iskren je to kar izziv. Hkrati pa tudi odločilna prednost. Namreč lažje pogledam stvari od zunaj, neobremenjen z odnosi med ljudmi. Sem pa že več let nosilec številnih raziskovalno-razvojnih projektov iz področja kmetijstva in varstva narave, ki potekajo tudi v širšem regijskem prostoru. Tekom let sem imel priložnost precej dobro spoznati potrebe ljudi in kraja. Predvsem sem hvaležen vsem, ki so, kljub vsemu, z mano delili znanje, informacije in zaupanje. Teh ljudi ni malo. In prav to me je vodilo k odločitvi, da v skupnost in kraj vrnem to bogato znanje in izkušnje.

Če bo Vrhnika 1890 prepoznala kot priložnost in hkrati rešitev, bomo z veseljem in z veliko odgovornostjo odprli prostor. Ljudem bomo dali svobodo v pravem pomenu besede, da bodo lahko delali in ustvarjali ter tako prispevali tudi v skupnost.

Vam pa lahko zaupam, da sem se z vpenjanjem v lokalno skupnost Vrhnike, med vami ogromno naučil in nevede vpisal v najzahtevnejšo šolo za življenje, ki ji v Sloveniji ni para. Hvala vam!

Ker pa se mi zdi bolj pomembno vprašanje, kaj lahko in kaj sem pripravljen kraju dati, odgovorim na kratko tudi to.

Ključne so: kompetentnost na več področjih, socialni kapital, znanje, veščine lobiranja ter sposobnost pridobivanja in črpanja dodatnih izdatnih virov financiranja. Kar pa mi je pri meni najbolj všeč pa so mehke veščine družbeno odgovornega upravljanja skupnosti in kraja, ki vodi do večje vključenosti in pripadnosti ljudi v skupnosti. Ravno slednji lahko prispevajo ideje, opravijo ključno delo in tudi nadzor izvedbe projektov bistveno bolj temeljito, ker si s tem sami vidno izboljšajo kvaliteto življenja. Prostovoljstvo, solidarnost in vključenost morajo stopiti v ospredje, da aktiviramo in motiviramo vse, ki želijo prispevati po svojih močeh in zmožnostih.

Kateri problem v občini se vam zdi najtežje rešljiv in kako ga boste reševali?

Želite, da sem iskren?! Najtežje je osvoboditi ljudi priučene lastne nemoči: ‘Se ne da.’ In v njih spodbuditi občutek, da je moč v nas samih. Seveda je realizacija mogoča le s povezovanjem in sodelovanjem ljudi, ki dihajo za kraj in ustvarjajo utrip prijetnega življenjskega okolja za vse. S tem v zvezi bomo v prvi vrsti napeli vse moči za omogočanje ustvarjanja delovnih mest v kraju bivanja, kar skupnosti zagotavlja družbeni temelj in ljudem socialno varnost. Z delom damo namreč človeku samozavest in dostojanstvo. Počuti se pripadnega in vključenega. Res si ne želimo, da bi nam mladi z njihovim neizmernim potencialom in vizijami, ki zagotovo vidijo v prihodnost, odhajali iz kraja. Bolje je ,da še koga pripeljejo, kot da odidejo.

Kot sem omenil, sem opazil, da ljudje največkrat rečejo ,da se ne da. Želim si in prizadeval si bom, da bo bila lokalna skupnost predvsem podporno kolje, ki bo znala usmerjati in voditi ljudi k reševanju njihovih potreb. Vsak, ki predlaga idejo, rešitev, je proaktivnen in izkaže jasen interes, si zasluži našo pozornost. Na ta način ljudem vrnemo občutek lastne moči in vrednosti ter jih opolnomočimo, da si bodo znali sami sebi pomagati in zagotoviti tudi dodatno potrebna sredstva. Verjamem, da imamo ljudje to moč že v sebi, potrebujemo le pogoje, da to moč skupaj uporabimo in na tej poti pridobimo tudi dodatne vire sofinanciranja.

Torej kot sem rekel, začeli bi pri delovnih mestih in reševanju prvega stanovanjskega problema mladih družin, pri čemer mora širša lokalna skupnost zagotavljati ustrezno podporno okolje usmerjeno v reševanje konkretnih izzivov ljudi.

Poleg delovnih mest v kraju bivanja in reševanja prvega stanovanjskega problema je tu še zagon dopolnilnih dejavnosti. Vsemu temu pa je skupni imenovalec OPN. Skozi lastne izkušnje lahko zatrdim, da je jedrni problem OPN, ki ga je potrebno spremeniti. Občinski prostorski načrt mora namreč služiti vsem in ne le projektom, ki so se uspeli uvrstiti v strategijo razvoja občine Vrhnika do 2030 ali izbor projektov, ki jih je občina podprla izven okvirov rednih sprememb OPN. Žal se tudi za tako pomemben skupni načrt, kot je strategija razvoja občine Vrhnika 2030, nismo uspeli skupno uskladiti in dogovoriti tako, da bi bili lahko vključeni vsi, ki imajo idejo, načrt in vizijo usmerjeno v trajnostno prihodnost, z željo in namero prispevati k doprinosu skupnosti. Celo zagotovljeno lastno sofinanciranje predlaganih projektov, ki ne bi bili v breme lokalni skupnosti niso bili deležni podpore v strategiji razvoja občine Vrhnika 2030, niti v okviru rednih sprememb OPN.

Na kakšen način bi obrtnike in podjetnike poskušali prepričati, da je občina Vrhnika idealna za odpiranje dejavnosti?

S spremembo razvojne strategije in načrtom razvoja, v katerem bi lahko vključujoče sodelovali vsi zainteresirani. Tiste, ki so že šli žal ne moremo pritegniti nazaj …

Dejstvo je, da Vrhnika in okolica kljub vsemu ponuja številne priložnosti, možnosti in rešitve tudi za obrtnike in podjetnike. Jaz sam pa jih lahko prepričam s pravo strategijo vodenja, ki jo podpirajo vsi ključni deležniki in je dogovorjena v širšem interesu ciljnih skupin. Le-te morajo biti vključene že v samem procesu nastajanja strategije razvoja kraja.

In kako lahko motiviram, glede na to, da sem omenil, da je večina ljudi omagala, da je vzgoja usmerjena k pasivnosti, da se ljudje bojijo za lastno eksistenco ipd. Motiviram lahko le z zgledom, svojimi rezultati preteklega dela, znanjem, izkušnjami in svobodnim načinom življenja ter razmišljanja. Predvsem si želimo v akcijo vključiti mlade. Zelo veliko izkušenj in znanja imam tudi pri pridobivanju EU sredstev. Najemanje dragih kreditov brez predhodno zaprte finančne konstrukcije ni rešitev. EU sredstva so za mlade, poleg spodbudnega podpornega okolja zagotovo ključen in zelo pomemben vir vzpodbude na začetku.

Če pa sem čisto iskren pa ne želim nobenega prepričevati. Rad le poslušam in skušam skupaj s posamezniki iskati rešitve za njihov problem oz. idejo, vizijo. Vem pa, da ne bi rad dajal glavni poudarek in pozornost le občinskim projektom. Seveda so le-ti za vse nas tudi zelo pomembni, niso pa edini in ne morejo v celoti zagotoviti potreb kraja in s tem sprožiti razvoj za preboj.

Za konec pa lahko povem, da sem jaz sam po srcu podjetnik in zelo dobro poznam okolje, ki pritegne podjetnika in zasebni kapital ter prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

Kako boste bolje poskrbeli za mladino, da ne bodo po zaključku osnovne šole na Vrhniki samo še spali in ali menite, da Vrhnika potrebuje srednjo šolo?

Tega vprašanja sem najbolj vesel. Misli kot so, ‘mladi so naša prihodnost’ ali ‘na mladih svet stoji’, so moja glavna osebna gonilna sila in motivacija. Zelo verjamem v potenciale in moč mladih. Predvsem verjamem, da mladi bolj svobodno zrejo v prihodnost, kot mi odrasli in da če jim ne ubijemo optimizma, v prihodnost gledajo optimistično. Take so tudi njihove rešitve in vizije.

Vsi vemo, da živimo v času, ko so spremembe zelo hitre, ko nas klimatske spremembe, vojna, draginja, socialni konflikti ipd. opozarjajo, da je v prvi vrsti potrebna socialna reforma v samih temeljih. Le-to pa lahko udejanjimo le preko vzgoje mladih. Prepričan sem, da skupnost, ki veliko pozornosti vlaga vzgoji otrok in mladih, je skupnost za katero nas ni potrebno skrbeti.

Sam podpiram že več letno idejo po ustanovitvi srednje šole (SŠ) na Vrhniki. Vendar nikakor ne, le samo še ene SŠ v Sloveniji. Kot sem zapisal, časi so se spremenili, zato je tudi pristope in kurikulum potrebno osvežiti. V najbolj optimalnem scenariju bi se zavzemal za sodobno srednjo šolo, v smeri srednješolskega kampusa ali srednješolskega mesteca zelenih delovnih mest; v katerega je gospodarstvo aktivno vključeno. V kakšni smeri razmišljamo v 1890 in zakaj tako si lahko več preberete v Zakladnici 1890: Srednjesolški kampus zelenih delovnih mest (malo daljše, vendar zanimivo branje).

Kot je bila ideja že pred leti, se tudi meni zdi eden od zelo primernih prostorov, ravno prostor bivše vojašnice na Stari Vrhniki. Tu bi lahko vzpostavili zelo sodoben srednješolski kampus oz. srednješolsko mestece zelenih delovnih mest, del česar bi bila tudi oskrbovana stanovanja za starejše, tu je tudi že vrtec, v bližini OŠ, obrtna cona in nastajajoča učna kmetija v Inkluzivnem parku. Poleg tega je tudi veliko možnosti za oblikovanje prostora, kjer bi lahko najstnik, poleg učenja kulturnih veščin imel možnost preizkušanja in vaje resničnega življenja odraslih. Tako bi bile lahko del kampusa tudi različne obrtniške delavnice, pralnica, umetniške delavnice, prostor za družabne večere ipd. Namreč potreba mladih je, da se preizkušajo na različnih področjih, da se vključujejo v življenje odraslih, da so koristni, da pripomorejo družbi in se tako pripravijo na življenje v odraslosti. V času srednješolskega obdobja je dom za njih premalo. Dom ga, hočemo nočemo, omejuje na poti k samostojnosti in neodvisnosti.

Kako boste poskrbeli za bolj enakomeren razvoj krajevnih skupnosti in ali ste se pripravljeni enkrat letno udeležiti zbora krajanov v vsaki krajevni skupnosti, da bi se iz prve roke seznanili s problemi, ki tarejo posamezno krajevno skupnost?

Za razvoj KS ni potrebno posebej skrbeti. KS si želijo predvsem, da jim prisluhnemo in njihove predloge smiselno vključimo v skupno strategijo razvoja kraja, ki jo v nadaljevanju uskladimo in dogovorimo na ravni celotnega kraja. Predvsem bi si želel in iskal priložnosti za sodelovanje s predsednikom, predstavniki KS ali drugih aktivnih društev ter posameznikov že v fazi nastajanja pobud in ne le enkrat letno na zboru krajanov, ki se v večini primerov zaključijo brez epiloga.

Prepričan sem, da lahko KS opolnomočimo jih hkrati tudi motiviramo za delo, kot tudi za kasnejši nadzor izvedbe samih projektov. Hkrati pa jih aktivno vključimo tudi v pridobivanje EU sredstev in s tem povezano lobiranje oz. aktivacijo socialnega kapitala. To omogoči realizacijo njihovih idej, želja in krepitev močnih jeder skupnosti in sočasno aktivira solidarnost in prostovoljstvo v vaseh.

V nadaljevanju pa je ključno sodelovanje in povezovanje izven okvirov KS kot tudi izven lokalnih skupnosti. Sodelovanje in povezovanje moramo začeti udejanjati tudi na širšem regionalnem nivoju. Vizija 1890 je začeti zgodbo ali turistični produkt v Močilniku in končati na Cerkniškem jezeru. In za konec še malo heca: Za krepitev identitete porečja Ljubljanice bi naredil družabno igro monopoli Ljubljanica – reka, ki povezuje 😊

Pred kratkim je bila Vrhnika prizadeta s poplavami. Kmetijske površine in pridelki so uničeni, hiše so bile poplavljene, ceste uničene. Kaj boste ukrenili, da do tega ne bo več prihajalo?

Ukrepi za zagotavljanje protipoplavne varnosti, so strokovno in finančno zelo zahtevni. Zato jih je potrebno reševati v dialogu in s financiranjem s strani države. Za začetek, pa je potrebno očistiti struge, ki že več let niso bile očiščene. Žal moramo vzeti v zakup, da smo na področju barja in v primeru stoletnih voda tudi protipoplavni ukrepi ne bodo zadoščali. Zato je v prihodnosti potrebno iskati rešitve tudi tako, da se nova zazidljiva zemljišča določa na višje ležečih legah in na apnenčasti podlagi.

Seveda izvedba protipoplavnih ukrepov omogoča tudi nujno potrebno širitve zazidljivih zemljišč za potrebe kraja in realizacijo drugih infrastrukturnih potreb za projekte dolgotrajne oskrbe, stanovanjske gradnje in obrtno podjetniških con. Torej »Razvoj za preboj«.

Na vprašanja civilne iniciative odgovoril dr. Benjamin Leskovec, 1890