Ideje 1890 za spremembe OPN 4 na Vrhniki in okolici

Občina Vrhnika je pripravila predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (SD OPN 4). Do 24.02. 2023 je zainteresirana javnost lahko podala svoje pripombe in predloge ter tako aktivno pristopila k postopku, ki se dotika vseh nas, krajanov Vrhnike.

1890 se je opredelila glede predlaganih sprememb in dopolnitev OPN 4. Pristojne smo pozvali k ponovnemu premisleku nekaterih določil, ki bi korenito posegajo v prostorske pogoje bivanja, dela in opravljanja dejavnosti na Vrhniki in okolici.

Cilj prispevka je seznanitev krajanov, s stališči in komentarji do predlaganih sprememb OPN 4. Zelena nit in osnovna stališča 1890 so sledeča:

omogočiti vzdržen trajnostni razvoj kraja (ne na račun poslabšanja stanja v okolju),
ohranjanje in varstvo narave (skrb za čisto okolje – rastlinske čistilne naprave),
prilagoditev na vse pogostejše podnebne ekstreme (suša, poplave),
širitev nabora dopolnilnih dejavnosti kmetij in modrega gospodarstva,
omogočanje večje stopnje samooskrbe krajanov (vzgoja in pridelava lastne hrane, energija iz OVE …),
vzdržna izraba OVE (energija sonca, drva, geotermalna energija …),
vključujoča skupnost (možnost sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov pri pomembnih odločitvah, ko gre za razvoja občine in življenja občanov),
ohranjanje zgodovinske vezi med kmetijsko in gozdno-lesno verigo, ki se od nekdaj prepletata in dopolnjujeta v dopolnilnih dejavnostih kmetij,
razvoj inovativnega butičnega turizma – inovativna prenočišča, učne kmetije, pametne vasi,
skrb za starejše (aktivna starost, zdrav življenjski slog; srebrne vasi, vključujoče kmetije, oskrbovane bolnišnice …),
spodbujanje vzpostavitve medgeneracijske povezanosti in ustvarjanje vitalne vezi med urbanim in sub-urbanim delom (medgeneracijsko sodelovanje, aktivna in zdrava starost, prenos znanj: predvsem pri kmetijskih dejavnostih, predelavi in obdelavi lesa, starih tehnikah obrti, shranjevanju in ohranjanju starih sort/semen za vzgojo lastnih sadik, obrezovanju …),
ustvariti podporno okolje za krožno gospodarstvo in dodajanje vrednosti lesu,
in tesnejša povezanost z naravo in vsemi potenciali, ki jih narava ponuja za zdravo, aktivno in samooskrbno življenje.

TURIZEM, REKREACIJA, OGLAŠEVANJE

Turizem v občini je potrebno razvijati celovito, o tem se strinjamo vsi. Različni pa so pogledi na to, kaj naj bi zdaj »ta turizem« pomenil. Naše stališče je zelen, trajnostni, butični in inovativen turizem. Krajanom, enodnevnim obiskovalcem ter tistim, ki naš kraj obiščejo za več dni, želimo ponuditi zelena doživetja. Vključujoče, učne kmetije ter pametne vasi ali kmetije ponujajo pot v zeleni prehod.

Pri idejah in izzivih za trajnostni butični turistični razvoj kraja moramo najprej pomisliti na lokalno skupnost. Najprej želimo poskrbeti za »domače«, da bodo zadovoljni in bodo »živeli z Vrhniko«, šele potem bomo lahko postali zanimivi za zahtevnejše butične goste.

Domačini potrebujejo zelene, urejene površine, kamor gredo lahko po napornem delavniku na sprehod, druženje s prijatelji. Potrebna je premišljena umestitev potrebne infrastrukture, vključno z gostinskimi lokali (kavarna, sladoledni vrt …), otroškimi igrišči, površinami za rekreacijo (tek, pohodništvo, jahanje) in seveda parkirišči. Dostop do zelenih površin za oddih in rekreacijo na prostem mora biti omogočen tudi, če parkirišče ni direktno ob sami lokaciji. Zavzemamo stališče, da je potrebno urediti parkirišča (nasutje peska, oz. čim manj asfalitiranja) kot, da zaradi pomanjkanja parkirišč, obiskovalci parkirajo »na črno« na obdelovalnih površinah, travnikih in ob cestah. S tem se izognemo nepotrebnih žariščem in škodi na obdelovalnih površinah/travnikih ter jezi domačinov/lastnikov.

Postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam naj bo dopustna ne glede na namensko rabo (oz. na katerikoli površini). Gre namreč za začasne objekte, ki se ob koncu uporabe odstranijo in vzpostavi prvotno stanje. V kolikor ima to pravico Občina, naj jo imajo tudi drugi turistični ponudniki v kraju, kajti le skupaj lahko razvijamo ponudbo v kraju.

Glede na vse večjo priljubljenost in zanimanje za konjeniški šport predlagamo, da se med vadbene objekte umesti tudi jahalne poti in ostale objekte za lažjo izvajanje te dejavnosti, kot so maneža ter pokrito jahališče.

Za obogatitev učnih in sprehajalnih poti naj se dopusti postavitev kipov oz. skulptur, prednostno naj se uporabi naravni material (les, kamen). V kolikor je za vzdrževanje urbanih vrtov potrebno, naj se dopusti možnost ureditve namakalnega sistema za urbane vrtove.

Prav tako je na ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport) ter tudi na G in K2, ker pogosto tvorijo povezano območje zelenih površin potrebno imeti v mislih dostopnost do zelenih površin za oddih in rekreacijo na prostem. Ponekod, predvsem v odročnih in težko dostopnih ruralnih območjih (ki imajo velik potencial za razvoj turizma) ni možno zgraditi parkirnih mesto ob objektu. V ta namen bi bilo smiselno dodati, da je na ZS dopustno vzpostaviti parkirne površine na način, ki čim manjšega vpliva na okolje. Hkrati naj bo dopustna možnost gradnje parkirišča na določeni razdalji od objektov, kjer je to izvedljivo. S tem bo mogoče vedno zagotoviti zadostno število parkirnih mest glede na potrebe destinacije. Predlagamo npr. le nasutje peska za potrebe parkiranja in ne asfaltiranja površin.

Vsekakor je vzpostavitev parkirnih površin potrebna in nujna (v ZS in ZP-parki) za urejeno in varno dostopanje do rekreacijskih površin, v izogib »parkiranju na črno« (na obdelovalnih površinah, travnikih, ob cestah ali celo na dvorišču/privatnih zemljiščih).

OGLAŠEVANJE: Objekte za potrebe oglaševanje lastne dejavnosti lahko z ustreznimi soglasji postavlja kdorkoli in ne le pristojna občinska služba oz. pooblaščeni izvajalec. Trenutno določilo, da so objekti za oglaševanje dopustni samo kot del urbane opreme, ki jo postavlja pristojna občinska služba je preveč omejujoče in uničuje konkurenco in ponudbo ter dopušča monopolni položaj občine. Določilo omejuje tudi kmeta oz. kmetijska gospodarstva, ki ne izvajajo poslovne dejavnosti, pa bi kljub vsemu želeli oglaševati svojo dopolnilno oz. gospodarsko dejavnost ali prodajo kmetijskih izdelkov.

DOPOLNITEV DOPUSTNIH DEJAVNOSTI/OBJEKTOV ZNOTRAJ NAMENSKIH RAB

Za Slovenijo je značilna razpršena poselitev (A) in občina Vrhnika pri tem ni izjema. Predlagamo, da je na območju A dopustno tudi umeščanje:

objektov za gostinstvo in turizem,
objektov za spremljajoče dejavnosti,
vadbene in rekreacijske objekte (adrenalinski park),
prezentacijske objekte (zgodovinske replike stavb),
pomožne objekte,
objekte za trgovske in storitvene dejavnosti,
objekte za družbene dejavnosti in
objekte za spremljanje stanja okolja.

Poleg tega bi dodali še:

BP (visoki prostostoječi objekti) in
C (svojstveni objekti) ter
novo kategorijo znotraj namenske rabe A (razpršena poselitev) in sicer Razpršena poselitev – Pametna vas/kmetija, kjer bi bile dopustne večje dimenzije inovativnih lesenih nastanitvenih objektov za namen zagotavljanja turističnih nastanitev na kmetiji ali kmetijskem gospodarstvu.

Predlog dodatnih dopustnih dejavnosti ter objektov na območju namenske rabe A namreč združuje dejavnosti kmetovanja, trajnostnega dediščinskega nanoturizma, socialne dejavnosti ter športnih, rekreacijskih in kulturnih dejavnosti. Predlog pomembno prispeva k razvoju podeželja po konceptu Pametnih vasi/kmetij v luči razvoja trajnostnega butičnega turizma in drugih dejavnosti na kmetijah, ki ga določa tudi Strategija trajnostnega razvoja Občine Vrhnika 2030.

TURISTIČNI POTENCIAL KMETIJ Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI DELOVANJA (OMD)

Na slemenih vrhniških gričev se razloženo razlegajo številne samotne kmetije. Lokacija v objemu narave je idilična, bi lahko rekli, a vsaka palica ima dva konca. Poleg prednosti takšne lokacije (razgled, narava, svež zrak, umaknjenost od hitrega tempa življenja v urbanem okolju …), so tu tudi slabosti (slaba komunalna opremljenost, daljše zime oz. krajša vegetacijska doba, oddaljenost od urbanega območja, trgovin, zdravnika …). Za preživetje se je tako potrebno znajti. Včasih se je s kmetovanjem in gozdarjenjem dalo preživeti, danes pa le to ni dovolj in mnoge kmetije so primorane iskati dodaten vir zaslužka, ki jim omogoča preživetje. V tej zvezi je potrebno omogočiti razvoj gospodarskih oz. dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ali kmetijskem gospodarstvu, saj zlasti na odročnih in težko dostopnih lokacijah na območju namenske rabe A pogosto prihaja do omejenih možnosti kmetovanja (OMD). Trajnostni butični zeleni turizem je dejavnost, ki lahko zagotavlja dodaten vir zasluška, ustvarja dodatna delovna mesta, ohranja naravno in kulturno dediščino, omogoča vzdržno rabo prostora ter revitalizacijo opuščenih kmetij.

V sklopu trajnostnega butičnega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih ter usmerjanja razvoja območja po konceptu Pametnih vasi se lahko na številnih lokacijah na območju namenske rabe A gostom ponudi edinstveno etnološko in kulinarično izkušnjo življenja v kmečkem okolju. Rekonstruira se lahko videz in izkušnjo kmečkega in kulturnega življenja iz 19. stoletja in zahtevnim butičnim gostom ponudi nastavitev v inovativnih nastanitvenih pomožnih lesenih objektih.

Pojasnili smo že, zakaj je pomembno, da se kmetijam omogoči izvajanje dopolnilne dejavnosti, kamor spada predvsem turizem, predelava in obdelava lesa. V tej zvezi je potrebno na obstoječih zazidljivih zemljiščih omogočiti spremembe namembnosti ali rabe objektov za namen dopolnilne ali gospodarske dejavnosti ter občasnemu prenočevanju delavcev na kmetiji ali kmetijskem gospodarstvu, do 100%. Namembnost tovrstnih objektov bi se v okviru turistične dejavnosti tako lahko spremenilo v nastanitvene (bivalne) objekte. Primer – v čebelnjakih se lahko izvajala apiterapija, lahko pa nudi tudi inovativno prenočišče. Trenutna omejitev spremembe namenske rabe namreč onemogoča izvajanje dejavnosti zelenega bitičnega turizma v skladu z zakonodajo in z zagotavljanjem standardov storitve. Prav tako je trenutna namembnost čebelnjaka zgolj za gojenje čebel omejujoča, čeprav nam tovrstni objekti drugod po Sloveniji omogočajo veliko več. Predlagamo, da se doda možnost izvajanja apiterapije ter možnost prenočevanja v inovativnih bivališčih, s tem namreč prispevamo k razvoju butičnega turizma. Z ozirom na to predlagamo, da je čebelnjake možno postaviti tudi na ZS, BT ter tudi na G, saj gozd oz. gozdni rob predstavlja enega najpomembnejših ekosistemov, ki so vrstno pestri in kot taki predstavljajo kvalitetno pašo za čebele in druge pomembne opraševalce.

Pogoj, da ima investitor gradnje čebelnjaka že status čebelarja je preveč omejujoč ter zavirajoč. Brez primerne infrastrukture (čebelnjakov) se potencialni novi zainteresirani čebelar ne more aktivno ukvarjati s čebelarstvom, brez tega tudi ne more pridobiti statusa čebelarja. S tem zopet zaviramo možnost nadaljnjega razvoja čebelarstva v kraju.

Gozdni rob je pomemben stik med kmetijskimi površinami in gozdom. Tu se lahko skladiščijo hlodi ali se na gozdni rob postavi rastlinjake – še vedno je dovolj svetlobe, hkrati pa s svojo višino ne meče sence na rodovitna tla. Zatorej predlagamo, da se na območju namenske rabe G (gozdna zemljišča) dopusti tudi gradnja objektov, kot so npr.: stavbe za skladiščenje pridelka, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja ter potrebne mehanizacije ter stavbe za rastlinsko pridelavo.

Npr. kmečka lopa predstavlja pomembno vlogo pri garažiranju strojev in shranjevanju priključkov ter ostalega orodja, zato predlagamo, da se bruto površina objekta poveča iz 150 m2 na vsaj 1000m2.

PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE IN SAMOOSKRBA

Investitor za objekte in ureditve za prilagajanje na podnebne spremembe je lahko vsak zainteresiran, ne zgolj Občina Vrhnika. Za potrebe samooskrbe naj se ob vsakem objektu dovoli postavitev zbiralnikov za vodo (deževnico), čistilne naprave ter solarnih panelov na strehi; brez dodatno potrebnih soglasij občine.

SONČNI PANELI: Za potrebe samooskrbe mora biti dopustno postaviti sončne panele za pridobivanje električne energije iz OVE. Paneli za izrabo energije sonca naj bodo dopustni na vsakem tipu strehe, v skladu z nosilno konstrukcijo objekta in ne le na poševnih strehah, kot predlagano.

RASTLINJAK: Brez rastlinjaka si težko predstavljamo samooskrbo krajanov, zato mora biti postavitev rastlinjakov ter steklenjakov za lastne potrebe dopustna na K1 in K2, ter ZS, A in Ag. Vsi vemo, da podnebne spremembe močno krojijo možnost pridelave lastnih pridelkov na prostem (toča, neurja, suša …). V tej zvezi predlagamo spremembo površine rastlinjaka z največ 25 m2 na največ 100 m2 ter zvišanje višine rastlinjaka z 2,5 m na vsaj 4 m. 25m2 velik rastlinjak je namreč občutno premajhen za lastno pridelavo zelenjave oz. samooskrbo ene družine.

ZBIRANJE DEŽEVNICE/VRTINE: Na K1 in K2 se mora dopuščati objekte za zbiranje deževnice in/ali vodne vrtine za samooskrbo z vodo.

Za potrebe samooskrbnosti je nujno potrebno, da se »zajetje, vrtina, vodnjak in zbiralnik za kapnico« dopustijo tudi na BT, K1, K2, G, ZS. Globina vodne vrtine do 30 m je v hribovitem območju preplitka. Dopustna naj bo torej gradnja vrtine ali vodnjaka do globine 1000 m ali več. Predlagamo tudi smiselno dopolnitev člena še z dopustnostjo gradnje geotermalnih vrtin do 1000 m za potrebe razvoja turizma, kmetijstva in ogrevanja iz OVE.

Vnašanje vodnih teles v okolje je v času posledic podnebnih sprememb potrebno vzpodbujati, saj prispevajo k večji biotski pestrosti, nudijo dodaten življenjski prostor živalskim in rastlinskim vrstam, blagodejno vplivajo na mikroklimo v okolici (nižje temperature) ter nudijo potrebno vodo za samooskrbno kmetijstvo v primeru suš in so lahko celo medij za gašenje v primeru požarov. Vodni zbiralniki naj bodo dovoljeni tudi v gozdu, če ne gre za varovalni gozd. Dovoli naj se tudi funkcija vodnega zbiralnika kot naravnega plavalnega ribnika, pod pogojem, da je možna sonaravna izvedba in uporaba oz. da na ta način ne zmanjšujemo kakovosti voda in organizmov v njem.

PRIDELAVA LASTNE HRANE: Postavitev ograj in opor za trajne nasade mora biti dovoljena na območjih namenske rabe SK, IK, A, Ag, K1, K2 ter tudi na SP (območje počitniških hiš). Vzgoja zelenjave, sadja, skrb za vrt zahteva veliko časa, truda in volje. V kolikor območja/vrta ne zavarujemo oz. ogradimo z zaščitno ograjo, so zelenjava in sadna drevesa izpostavljena prostoživeči divjadi. Ves trud in pridelek gresta posledično v nič. Pomembno je, da ljudem možnosti varovanja svojega lastnega pridelka ne odvzamemo, nenazadnje občina ne bi smela posegati v to polje odločanja. Pristojnost odločanja za zavarovanje pridelka, lahko prevzame samo kmet oz. pridelovalec sam. Ograja ravno tako pogostokrat uspešno preprečuje stik domačih živali s prostoživečimi zvermi.

POMOŽNO KMETIJSKO GOZDARSKI OBJEKTI

Kmetijstvo in gozdarstvo gresta z roko v roki, zato je logično, da se tudi pri pomožnih objektih smiselno dopolnjujeta. Kmetovalec ima običajno v lasti tudi gozd, s katerim mora ravnati kot skrben gospodar. V kolikor se gozdne vlake, gozdne ceste … odstrani iz določil OPN, se delo gospodarju onemogoči oz. oteži, kar je v nasprotju z vzpodbujanjem dopolnilnih dejavnosti kmetij. V tej zvezi se mora tudi besedna zveza kmetijsko gozdarski objekti ohraniti.

Kmetijstvo ni samo povečevanje št. glav živine, ker to pogosto zaradi nitratne directive, Natura 2000 območij in skupne površine obdelovalnih površin enostavno ni mogoče. Prav tako kmetijstva na strmih terenih zaradi erozije ni mogoče razvijati s povečevanjem št. glav živine. Povečanje št. glav živine pomeni še več paše in odstranjevanja vegetacije, kar posledično pospešuje erozijo ter povečuje možnost za usade in plazove.

Kmetijska dejavnost ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju ekosistemskih storitev in ohranjanju kulturne krajine. Izkazati potrebo po gradnji pomožnega kmetijskega objekta s povečanjem števila glav živine ali obdelovalnih površin z ustreznimi izkazi iz registra kmetijskih gospodarstev in mnenjem javne službe kmetijskega svetovanja, zato povsem zanemari naravovarstveno vlogo neproizvodnih kmetij, kjer je cilj predvsem ohranjanje habitatov in s tem povezane vrstne pestrosti.

Vredno je poudariti, da intenzivno kmetijstvo ni vedno mogoče zaradi številnih naravovarstvenih zahtev (škropljenje, Barje, vodovarstvena območja itd.) in razdrobljene posesti številnih majhnih kmetij. Nenazadnje intenzivno kmetijstvo ne spada med sonaravne in trajnostne oblike kmetovanja, k čemur moramo stremeti v prihodnosti.

Gozdarstvo na drugi strani, največkrat predstavlja potreben dodaten prihodek kmetijam. Kmetijstvo in gozdarstvo sta tako panogi, ki se prepletata in dopolnjujeta in ju ni moč obravnavati ločeno.

Gozdna učna pot, poljska pot, gozdna cesta, grajene gozdne vlake, ograje in opore za trajne nasade morajo zato ostati kot del kmetijsko gozdarskih objektov. Trajnostno, gospodarno ter skrbno ravnanje in obdelovanje zemlje, travnikov ter gozdov ni možno brez poljskih poti, gozdnih cest ter gozdnih vlak. Zatorej je črtanje teh določil nesmiselno. Gre za potrebne poti, ki omogočajo funkcionalnost ter vzdržno gospodarjenje kmetij, po katerih lahko npr. lastnik pripelje posekan les iz gozda.

Vsekakor naj se vzpodbuja uporaba že uhojenih poti, obstoječih gozdnih vlak in gozdnih poti, a če ne gre drugače (kot je bilo v primeru žledoloma), morajo biti dopustne tudi nove gozdne vlake za čim hitrejšo in varno spravilo lesa. Pri tem se mora upoštevati tudi letni čas poseka, da je škoda v gozdu čim manjša. Obiskovalce (pohodnike, kolesarje …) se naj vzpodbuja k uporabi že uhojenih poti z namenom ohranjanja in varovanja narave v čim večji možni meri.

V kolikor je za izvajanje dopustnih dejavnosti potrebno, se naj dopusti gradnja drugih pomožnih kmetijsko gospodarskih objektov kot so kmečka lopa, čistilna naprava (za primer sanitarij), zbiralnik za zbiranje deževnice, staja za živali in gnojišče (v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov).

GRADNJA

Za usklajevanje javnih in zasebnih interesov ter dolgoročno trajnostno in sonaravno prostorsko načrtovanje oz. racionalno izrabo prostora predlagamo spremembo. Objekte za lastne potrebe naj bo možno graditi tudi izven neposredne bližine legalno zgrajenih bivalnih objektov – izven GP (gradbene parcele) stavb, h kateri se gradijo oz. celo izven območij stavbnih zemljišč. Kmetije se dandanes srečujejo s prostorsko stisko, saj so pogosto že stisnjene v strnjena naselja. V vasi se priseljuje vse več ljudi, ki se običajno ne ukvarjajo s kmetovanjem, iščejo pa kvaliteten in zdrav način življenja. Prav tako je marsikatero kmetijsko gospodarstvo že sedaj ločeno s cesto (imajo poslopja tako na eni kot na drugi strani ceste). Velikokrat se tako zgodi, da kmetijska dejavnost danes predstavlja moteči element v naselju. Prav zaradi tega bi se moralo spodbujati ravno obratno, in sicer, da se nove kmetijske objekte lahko locira tudi ob obdelovalnih površinah.

Sprememba odmika na razdaljo 2/3 višine višje stavbe bo v praksi pogosto pomenila večje odmike, kar pogosto ne bo mogoče zagotoviti. Na hribovitih kmetijah bo namreč potrebno zadostiti tudi pogoju, da so objekti umeščeni znotraj stavbnih zemljišč, kar pa pogosto ne bo mogoče. Večje predvidene odmike bo prav tako težje zagotoviti zaradi prestrmega terena in drugih okoliščin na terenu.

FRČADA, ČOPI: Čopi in strešne frčade morajo biti dopustne na objektih za lastne potrebe. Dopusti naj se tudi osvetlitev mansardne etaže s trikotnimi in trapeznimi frčadami. Frčade omogočajo zagotavljanje razgleda in svetlosti, ki so izrednega pomena za dobro počutje ter kvalitetno bivanje ljudi. Lepi razgledi so tudi pomembna tržna prednost/niša številnih turističnih kmetij na podeželju. Frčade bi omogočile manjšo porabo elektrike za razsvetljavo, oblikovali bi se tudi boljši pogoji za bivanje in zdravje ljudi.

STREHA: Določitev, da mora biti streha simetrična dvokapnica, naj se odpravi. S tem je namreč onemogočena postavitev npr. nadstreška ali katerega koli drugega prizidanega pokritega odprtega prostora na objekt, ki ga pod nobenim pogojem ne moreš postaviti tako, da hkrati zagotoviš simetrično dvokapnico objekta. Tovrstni pokriti odprti prostori so pogosto največja dodana vrednost objekta, saj omogočajo ljudem kvalitetno preživljanje časa na svežem zraku in s tem zdrav življenjski slog. Zaradi takšnega določila je onemogočena tudi gradnja čebelnjakov v izgledu slovenske stavbne kulturne dediščine, kjer je dvokapnica asimetrična. S tem se povsem spregleda vidik ohranjanja slovenske stavbne kulturne dediščine, kot tudi interes občanov za opravljanje dejavnosti čebelarstva. Slednje je v času upadanja vrstne pestrosti, ko nam neizbežno preti pomanjkanje hrane, izrednega pomena.

Nesmiselno je omejevati ravne ter zelene strehe samo na nestanovanjske stavbe, pritlične dele objektov ter na površine 50 m². Z ravno streho pridobimo površino, ki jo s poševno ne bi mogli. Zelene strehe prispevajo k boljši kakovosti zraka v mestu, zmanjšujejo učinek vročinskega vala oz. v splošnem zmanjšujejo stroške hlajenja kot tudi ogrevanja ter so naravni filtri za deževnico. Zelena streha je trajnostna, saj je površina zaščitena pred neposrednim sočnim sevanjem ter ostalimi vremenskimi vplivi.

FASADE: Predlagamo, da se pusti navedba: uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri, ker gre za naravne materiale, ki so bili vedno del gradnje. Omogoči naj se uporabo lesa na celotni fasadi, na vseh območjih namenske rabe in ne samo na območju SP (površine počitniških hiš), ter odpravi omejitev dopustnosti uporabe lesa na fasadi na največ 40 % fasadne površine.

Spodbujajmo čim večjo raba naravnih materialov (predvsem lesa) pri gradnji objektov na vseh območjih namenske rabe. Omejevanje dopustnega deleža lesa na fasadi ni smiselno nikjer, saj je dobro znano, da les blagodejno vpliva na kvaliteto bivanja. Poleg tega je uporaba lesa bolj trajnostna in ugodno vpliva na zdravje človeka. Gradnja z naravnimi lokalnimi gradbeni materiali, je v luči prilagajanja na podnebne spremembe izrednega pomena. Lesna gradnja npr. vidno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (lesni izdelki oz. objekti skladiščijo CO₂), proizvodnja lesenih elementov pa poteka z nižjo porabo energije in ne obremenjuje okolja. Uporabo tovrstnih materialov bi bilo torej potrebno spodbujati, zato je izbris predmetne navedbe povsem neupravičen.

Lesni izdelki in objekti v svoji življenjski dobi skladiščijo znatne količine CO₂, iz česar sledi, da vsak m³ lesenega izdelka prispeva k znižanju izpustov CO₂. Trajnostni gradbeni materiali so namreč v luči prilagajanja na podnebne spremembe izrednega pomena.

Uporaba steklenih fasad naj bo dopustna tudi v območjih namenske rabe A – površine razpršene poselitve (ki naj vključuje tudi novo klasifikacijo za razpršeno poselitev – Pametno vas), Ag – Območja razpršene gradnje, BT – Površine za turizem, SP – Površine počitniških hiš in SK – Površine podeželskega naselja. Ravno tako predlagamo, da se odpravi omejitev zasteklitve fasade.

Dobro osvetljene stavbe dvigujejo standard bivalnega in življenjskega okolja, ne glede na lokacijo. Za potrebe izvajanja gospodarske ali dopolnilne dejavnosti trajnostnega turizma na kmetijskem gospodarstvu ali kmetiji, se gostom lahko ponuja inovativne oblike nastanitve – npr. bivanje v čebelnjaku, kašči, skednju, seniku, itd. Za zagotavljanje primernih bivalnih standardov (primerna svetlost, razgled, dobro počutje) se del fasade na objektih lahko zastekli. S tem se ob ohranjanju izvornih slemen odprejo razgledi na okoliške naravne danosti, ki so pomembna prostorska prvina vsake butične lokacije. Stremimo k sodobnemu oblikovanju, ki zahteva svetel prostor, ki diha. Slednje lahko dosežemo tudi s kombinacijo uporabe lesa ter steklenih fasad.

OBJEKTI ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA: Predlagamo, da lahko objekte za spremljanje stanja okolja poleg pristojne države ali občinske ustanove, gradijo tudi raziskovalne organizacije, ki so vpisane pri ARRS v bazo SICRIS. Raziskovalna organizacija, ki deluje na področjih okoljskih, naravovarstvenih ter drugih tehniških znanosti (spremljanje kakovosti površinskih voda, onesnaženosti zemljine, stanja gozdov, vremena ipd.), z vpisom v ARRS bazo namreč zagotavlja, da ima za namen izvajanja tovrstnih dejavnosti v sklopu predmetnih znanosti izpolnjene ustrezne pogoje (usposobljen kader, ipd.). Raziskovalna organizacija je s tem primeren izvajalec za spremljanje stanja v okolju. Smiselno je, da je dovoljena vzpostavitev objektov za spremljanje stanja okolja tudi registriranim raziskovalnim organizacijam. S tem se bo razbremenilo trenutno ozko določene pristojnosti ustanov in služb, kjer zelo pogosto primanjkuje tudi kadra in se posledično spremljanje stanja okolja ne izvaja v zadostni meri. Z dodatkom raziskovalnih skupnih, kot pristojnih izvajalcev, bo omogočeno celovito ter kvalitetno spremljanje stanja okolja v občini Vrhnika ter širši regiji, kar je v luči podnebnih sprememb, Kemisa itd. še kako pomembno.

DOVOZNE POTI DO OMD

Določba, da je širina dostopne poti za kmetije in kmetijske objekte najmanj 3,5 m je na območju OMD kmetij, praktično neizvedljva. S takšno omejitvijo se onemogoča dostop do kmetij in kmetijskih gospodarstev, ki so locirane na območjih, kjer jim naravne danosti takšne dimenzije dostopnih poti ne omogočajo. Pogoj širine 3,5 m je torej preveč omejujoč. Kot primer podajamo, kadar dostopna pot do kmetije poteka po vrhu slemena in jo je nemogoče urediti v širini 3,5 m. Predlagamo, da se pogoj predrugači – širina dostopne poti je toliko, kolikor dopuščajo terenske razmere oz. prostorske danosti, da je pot še vedno varna in nemoteno prevozna.

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Sprememba namembnosti objektov v dvostanovanjske stavbe mora biti dopustna. Omejitev oz. prepoved dopustnosti spremembe namembnosti tipov objektov APd (nizki prostostoječi objekti) in AS (nizki strnjeni objekti) je diskriminatorna do večjih družin, ki bi si želele v teh objektih omogočiti možnost medgeneracijskega bivanja ter s tem rešiti stanovanjski problem, ki bremeni vse več mladih družin. Mlade družine si bodo s tem lahko uredile domove v objektih npr. s starši ali starimi starši. Vzpostavila se bo medgeneracijska solidarnost, ki bo koristna tako za mlade (njihovi starši oz. stari starši bodo npr. lahko nudili varstvo otrok, …) kot tudi za starejše (kot starostniki bodo še vedno vključeni v skupnost, …). S tem se bo zmanjšala potreba tako po dodatnih vrtcih, kot tudi domovih za starejše. Starejši bodo na ta način imeli zagotovljen zdrav življenjski slog vokolju lastnega doma. Medgeneracijsko bivanje v objektu pomeni tudi nižje stroške obratovanja in vzdrževanja objekta za posameznika. S tem se bo prispevalo k bolj strnjeni gradnji in manjši pozidanosti ter obremenitvi zemljišč. Slednje bo imelo pozitiven vpliv tako na okolje kot tudi na posameznika.

Pomembno je, da se ponovno vzpostavi medgeneracijska povezanost in ustvari vitalna vez med urbanim in sub-urbanim delom – tu mislimo predvsem na trajnostno pridelavo hrane ter čim krajšo pot pridelka od kmeta do uporabnika (lokalno pridelana hrana). Priložnosti so na dosegu, le odločiti se je potrebno in slediti viziji trajnostnega razvoja.

NOV VRTEC NA IDRIJSKI CESTI: predlagamo, da se na območju (podrobnejša namenska raba CD) zagotavlja tudi možnost za oskrbo starejših občanov. Območje naj bo, poleg gradnji vrtca, namenjeno tudi vzpostavitvi alternativnih oblik oskrbe starejših, kot so: srebrne vasi, nastanitvene kapacitete za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe ipd. S tem bomo na območju omogočali medgeneracijsko sobivanje več generacij.

KOMPETENČNI CENTRI, VKLJUČUJUČE UČNE KMETIJE, PAMETNE VASI, OSKRBOVALNI DOMOVI

Na območju urbanističnega načrta za območje vojašnice 26. oktober predlagamo dopolnitev z možnostjo umestitve kompetenčnih centrov. Šolstvo se bo namreč moralo v prihodnje z namenom zagotovitve potrebne kompetentne delovne sile (gospodarstvo) drastično spremeniti. Potrebe po strokovno izobraženem kadru, predvsem v obrtniških poklicih, so namreč večje od razpoložljive delovne sile. S kompetenčnimi centri lahko ustrezno poskrbimo za vrzel in postavimo potrebno vez med izobraževanjem in gospodarstvom (manjko kadra).

Vse hitrejše staranje prebivalstva narekuje potrebo po zagotavljanju vse večjega obsega dolgotrajne oskrbe oz. nudenja pomoči osebam v tretjem življenjskem obdobju. V sklopu koncepta dolgotrajne oskrbe je potrebno stopiti v smer deinstitucionalizacije oskrbe.

Slednje pomeni zmanjšanje obsega gradnje domov za starejše občane in vlaganje v razvoj in gradnjo enot, ki so funkcionalno prilagojene vsem starostim skupinam ter v katerih bo omogočeno kakovostno življenje manjših skupin starostnikov s servisnimi prostori oskrbe in zelenimi zunanjimi površinami. Srebrne vasi bi npr. omogočale tudi nove zaposlitve in znatno znižale višino stroškov oskrbe in s tem povezanih storitev. Predlagamo, da se navedene alternativne oblike ter dejavnosti oskrbe starejših dodatno vključijo v dopustne dejavnosti ter objekte namenske rabe CD – druga območja centralnih dejavnosti.

Glede na trend bo v prihodnje vse pomembnejše znanje, kako postati samooskrben. Le ta mora namreč postati naš skupen cilj v kraju. Učeča oz. vključujoča kmetija je tako lahko poligon za pridobivanje znanja, primer dobre prakse ter s tem pomembna promocija samooskrbe in trajnostnega razvoja. Izvajanje delavnic je lahko tudi tržno usmerjeno ter predstavlja potencial za nove zaposlitve, kar povečuje dodano vrednost okolju.

VOJAŠNICA – del območja bivše vojašnice na Stari Vrhniki. Smiselna je umestitev družbenih in upravnih dejavnosti v ta prostor. S tem se omogočajo širše možnosti revitalizacije opuščenega prostora. Prednost umeščanja dejavnosti zgolj s področja zaščite, reševanja ter zdravstva na tem območju je neustrezna. Območje je namreč glede na lokacijo blizu centra (centralnih dejavnosti) primerno tudi za umeščanje objektov za potrebe srednješolskega izobraževanja, študentskega kampusa, učnih centrov/poligonov, podjetniških inkubatorjev ipd. Poleg tega je območje primerno tudi za umestitev oskrbovanih domov za starejše v povezavi s potencialno umestitvijo zdravstvenih domov/enot. Predlagamo, da se vse našteto ravno tako umesti v določila OPN za predmetno območje.

CESTA POD HRUŠEVICO – ukinitev LN

Predlagamo, da se območje Stare ceste ne zapira. Zaprtje ni smiselno, saj bo kljub morebitni obvoznici še vedno prometno preobremenjena glavna Tržaška cesta. Z zaprtjem bi prav tako samo še poslabšali ekonomsko situacijo lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov, ki bi se bili posledično primorani preseliti.

Ravno tako predlagamo, da se na območju Sinje gorice ne izloča gospodarske cone v kolikor ne uspemo zagotoviti novega območja za širitev gospodarske cone. Gospodarska cona ima velik pomen za nadaljnji razvoj občine.

Predlogi 1890 in stališča do pripomb in predlogov 1890iz strani občine Vrhnika so razvidni pod številko Pripombe 140, 141 in 148 na tej povezavi.

Dr. Benjamin Leskovec, Ožbe Šteblaj in Anže Grampovčan