Sreča in gneča - na kolesih

Karl Benz in Tricycle

Ali ste radi v gneči? Morda. Ljudje smo družabna bitja. Če nič drugega, je čas korone to osnovno človeško potrebo razgalil do temeljev. Ali ste radi v gneči na cesti, v avtomobilu, na razgretem asfaltu sredi betonske džungle ali na avtocesti, brez pijače in brez možnosti, da bi šli lahko na stranišče? Skoraj z gotovostjo lahko trdim, da ne. Vendar, če hočemo priti na cilj, moramo tudi to nerodnost vzeti v zakup. Če se oziramo po alternativah, je vredno vsaj malo pogledati tudi v zgodovino.

Sprehod po prometnem oddelku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, me je včasih navdal s posebnimi občutki. Karl Benz, nemški inženir in pionir avtomobilske industrije, si verjetno niti v sanjah ni predstavljal, da bo njegov izum trikolesnega vozila z motorjem na notranje izgorevanje dosegel tako velik razmah po celem svetu. Mimogrede, patent se je imenoval Tricycle. Zakaj to omenjam? Kustos prometnega oddelka v TMS Bistra Boris Brovinsky nam je ob priložnosti razložil, da so prve obrtne delavnice pionirjev na področju izdelave avtomobilov v osnovi izhajale iz dveh tradicij: tradicija izdelovanja koles, ki je slonela na lahkih vitkih konstrukcijah z jeklenimi naperami koles (kolesarske obrtne delavnice) ter iz tradicije kolarskih delavnic izdelovanja vozov in kočij. Tako lahko rečemo, da del zaslug na področju razvoja avtomobilizma, nosi tudi kolesarstvo. Čas je, da avtomobilizem del tega dolga ponovno vrne kolesarstvu, naj bo to vsakdanje praktično kolesarjenje, ki ima za našo mikromobilnost daleč največje in večplastne učinke ali za turistično in športno kolesarstvo.

Državni prostorski načrt (DPN)

Konec februarja letošnjega leta sem se odzval na predstavitev javnega naznanila, ki obvešča javnost o
objavi Pobude za državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge na odseku
Borovnica – Logatec.

Predstavili so nam Postopek priprave državnega prostorskega načrta (A), Predmet in namen pobude
(B) ter Opis prostorske ureditve (C). Povzemam vsebino B: »Predmet pobude za pripravo državnega
prostorskega načrta je nadgradnja železniške proge na odseku Borovnica – Logatec s spremljajočimi
prostorskimi ureditvami. Namen pobude je na osnovi analize javno razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag utemeljiti predlog izvedljivih variantnih rešitev z opredelitvijo območja. Tako pripravljena pobuda predstavlja osnovni prostorski dokument za obravnavane prostorske ureditve v fazi odločanja o pripravi načrta. Cilje, katerim je potrebno slediti z načrtovano nadgradnjo železniške proge Ljubljana – Divača na odseku Borovnica – Verd – Logatec, povzemam v nekaj točkah: odprava ozkih grl na poteku proge Ljubljana – Divača, zagotovitev ustrezne železniške povezave s širšim evropskih prostorom, skrajšanje voznih časov, uporabniku prijaznejša infrastruktura, povečanje stopnje varnosti prometa (brez smrtnih žrtev) ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.« Andrej Klemenc ob tem navaja: »Konkurenca železniških koridorjev sosednjih držav je velika, pristanišče Koper pa lahko izgubi pomembno vlogo v severnem Jadranu.«

Povzemam še vsebino C, istega dokumenta: »Na celotni progi Ljubljana – Sežana je vzpostavljen obojestranski (potniški in tovorni) promet vlakov. Obravnavano območje za umestitev železniške proge na odseku Borovnica – Logatec obsega dele občin Borovnica, Vrhnika in Logatec. Odsek obravnavane proge je dolg približno 19 km. Načrtovana trasa je od obstoječe proge krajša za približno 3.500 m. Obstoječe hitrosti vlakov znašajo med 70 in 85 km/h. Te se z novimi ureditvami lahko bistveno povišajo in sicer na najmanj 130 km/h.«

V spominih me ponese v mladostna leta, ko sem se z vlakom štiri leta vsak dan vozil ravno na tej relaciji Borovnica – Postojna. Z lahkoto si predstavljam višje hitrosti vlakov, ki bi zelo skrajšale čas vožnje do šole. To je bilo pred dobrimi tremi desetletji, vendar … danes za enkrat ni še nič drugače. Upamo na najboljše. Neštetokrat se je, zlasti v zimskih mesecih, Primorska in Notranjska kopala v soncu. Očitno bo tudi nova železniška proga s primorske strani proti Ljubljani zavila v predore ravno v tistem predelu (na koncu ravnine železniške postaje Logatec), kjer se je končalo toplo popoldansko sonce in smo se s pogledi skozi okno zavili v meglo.

»Zasnova nadgradnje dvotirne proge med Borovnico in Logatcem praviloma sledi obstoječi progi samo v bližini železniških postaj ter na krajšem vmesnem odseku nad Bistro, sicer pa je potek proge večinoma nov, v velikem delu po novih predorih, saj zaradi zelo zahtevnega terena ni mogoče izkoristiti obstoječe trase za bistveno povečanje hitrosti. Na novi trasi se zgradi šest novih predorov v različnih konfiguracijah, v skupni dolžini približno 8.600 m. Vsi predori bodo zgrajeni na ločenih trasah od obstoječih, da se lahko večina gradbenih del izvaja izven popolnih zapor obstoječe proge. Potrebno je premagati tudi 181 m višinske razlike med postajama Borovnica in Logatec. Trasa obstoječe proge se na določenih mestih opusti, tirne naprave odstranijo, območje pa se ozeleni ali nameni drugi rabi, kot so nove dostopne ceste ali kolesarske poti, ponekod pa se stari nasipi odstranijo oziroma se stari vkopi zasujejo. Na celotnem obravnavanem odseku proge so 3 postaje, postajališč ni. Predvideva se nadgradnja postaj Borovnica in Logatec, postaja Verd se ukine. Predmet državnega prostorskega načrta so tudi vse druge ureditve, potrebne za umestitev železniške proge v prostor.

Drobtine zgodovine in predlogi

V teh zadnjih stavkih je je ključna točka za sprejemanje pobud zainteresirane javnosti in za podajanje novih predlogov in rešitev. In kaj je stara Južna železnica prinesla našim krajem?
»Graditev železnic je prinesla v deželo veliko razgibanost, ustvarila nove možnosti za zaslužek, nove
poklice in nove vrste zaposlitve«, je zapisal Ivan Mohorič v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem
(Slovenska matica, 1968). Ljudem je postalo tudi jasno, je še dodal, da železnice skozi naše kraje niso
gradili zaradi nas, temveč je postala most nemške gospodarske ekspanzije proti Jadranskemu morju« (150 let železnice Dunaj-Trst | Dnevnik). Tudi številni naši predniki so posredno ali neposredno živeli od železnice, med drugimi tudi moj stari ata (celo delovno dobo) in moj oče (10 let). Stari ata je še kot 13-letni fantič v času I.
svetovne vojne pričel delati na železniški postaji v Borovnici, kjer je po pripovedovanju moje mame prekladal premog. Dolga leta je bil obhodnik na relaciji proge Borovnica – Logatec, kasneje do upokojitve pa čuvaj v eni od čuvajnic nad Dolom pri Borovnici. Poleg dela na manjši kmetiji je bila železničarska plača edini vir dohodka za veliko družino. Ali je lahko tudi danes »Južna železnica« vir nove dodane vrednosti, dodatnega dohodka ali novih delovnih mest? Ali nam danes še stoječi stari kamnito-opečni železniški viadukti lahko pripovedujejo nove zgodbe? Ali nam steber Borovniškega viadukta, nekoč največjega zidanega viadukta v Evropi, nič ne sporoča? Tematski park pod njim pripoveduje …

Navajam nekaj predlogov Andreja Klemenca. »Izdelane so strokovne podlage za rekonstrukcijo železniške proge Ljubljana – Divača, odsek Borovnica – Logatec. Načrtovana trasa je skoraj v celoti nova (z izjemo okoli 2 km) in za 3,5 km krajša. To pomeni, da bi bilo mogoče obstoječo progo po izgradnji nove z manjšimi stroški preurediti v kolesarsko cesto in tako rekreativnim in turističnim kolesarjem omogočiti varen, udoben in privlačen vzpon z Ljubljanskega barja na Logaško kotlino. Kolesarska pot bi se na dolžini okoli 19 km vzpela z okoli 300 m nadmorske višine (Borovnica) na okoli 480 m nadmorske višine, pri čemer največji naklon ne bi presegal 1,2 %. S ciljem zagotoviti neprekinjeno povezavo v enakem profilu bi bilo potrebno med Bistro in Verdom, kjer trasa nove proge poteka po trasi obstoječe, v dolžini okoli 2 km ob progi vzpostaviti s protihrupno ograjo ločeno traso kolesarske ceste. Ker obstoječa trasa proge na odseku poteka skozi gozd, bi bili kolesarji zaščiteni pred sončnim sevanjem, kljub temu pa bi se jim na posameznih mestih ponujali čudoviti pogledi na Ljubljansko barje in njegovo hribovito zaledje.« In še: »Po najbolj optimističnem scenariju bi bila nova proga zgrajena do leta 2030. Ker naj bi bil do leta 2029 zgrajen tudi drugi tir nove proge med Divačo in Koprom, s tem pa bi se izredno atraktivne trasa železniške proge čez Kraški rob do Kopra sprostila za ureditev kolesarske ceste. Tako bi bila rešena dva največja izziva za daljinsko rekreacijsko-turistično kolesarjenje med Ljubljano oziroma osrednjo Slovenijo in Koprom oziroma Obalo – vzpona na kraški planoti na severu in na jugu.«

Pred približno dvajsetimi leti smo imeli v naši domači hiši tri dni v gosteh tri kolesarje. Dva Brazilca in eno Francozinjo. Sestra jih je srečala na cesti. Ker so iskali prenočišče, jih povabila k nam domov. Seveda smo peljali na ogled v sotesko Pekel, v Tehniški muzej Slovenije (TMS) v Bistri, zadnji dan pa smo jih mimo Plečnikove cerkve na Barju pospremili proti Ljubljani. Argus Caruso je bil in je še vedno svetovni popotnik (Argus Caruso Saturnino). Vključen je bil v šolske projekte v Braziliji. S kolesom je potoval po svetu, pisal, poročal ter poučeval o deželah, ki jih je obiskal. Med drugim nam je kot gostiteljem dal vedeti, da so Italijani sicer odprti ljudje; to ve ves svet. Vendar nihče v Italiji teh kolesarjev ni spustil niti na vrt, da bi si postavili šotor, kaj šele da bi jim kdo odprl hišo in jih gostil na hrani, pijači, spanju in izletih več dni. Slovenci smo menda bolj zadržani, vendar tudi drugače odprti in gostoljubni. Tudi Isabelle (http://www.isabellevayron.com/) očitno ni neznano popotniško kolesarsko ime.

Če so zgolj po naključju svetovni popotniki našli nas, zakaj ne bi z načrtovanimi turističnimi produkti in destinacijami vabili v naše kraje tudi drugih turistov z vseh koncev sveta? Takole pravi kolesarski zanesenjak Andrej Klemenc: »Ob obstoječi trasi proge med Ljubljano (Dolgim mostom) in Borovnico že sedaj potekajo neprometne lokalne ceste in kolovozi, tako da je od okoli 18 km dolge poti že danes mogoče s kolesom prevoziti okoli 14 km. Zaradi manjkajočega prečenja Ljubljanice pri Podpeči, umanjkanja okoli 300 m dolgega useka od železniške postaje Preserje do Prevalj in okoli 120 m dolge vrzeli na mestu porušenega železniškega viadukta Pako pa manjka zveznost povezave. Vendar stroški vzpostavitve kakovostne neprekinjene kolesarske povezave ob trasi železnice na omenjenem odseku po grobih ocenah ne bi znašali več kot 2,5 milijon €, kar je glede na dolžino (18 km) relativno malo. Obstoječa proga od stare železniške postaje v Borovnici do Logatca poteka po trasi Južne železnice. Tako bi kolesarska cesta potekala po pomembni železniški tehniški dediščini.«

In če kolesarski poznavalec Andrej pogleda še malo širše: »Seveda bi bilo potrebno trasirati in umestiti v prostor ter načrtovati in izgraditi tudi odseke med Logatcem in Planino, Planino in Uncem, Uncem in Postojno, Postojno in Pivko, Pivko in Divačo ter Divačo in Hrepljami – Kozino. Deloma bi tudi ti odseki lahko potekali po manj prometnih lokalnih cestah. Tako bi dobili infrastrukturo za možnost razvoja kolesarskih produktov na relaciji Ljubljana – Borovnica – Logatec (navezava na Idrijsko-Cerkljansko in Posočje) – Unec (navezava na Notranjsko in povezava z Ribniško – Kočevsko in Dolenjsko) – Postojna (navezava na Vipavsko – Goriško) – Pivka (navezava na Knežak in Ilirsko Bistrico ter naprej proti Reki) – Divača (navezava na Kras) – Hrpelje-Kozina (navezava na Trst) in Koper (z navezavo po Porečanki do Sečovelj in naprej v hrvaško Istro).«

Klemenc nadaljuje: »S tem projektom bi Ljubljana postala izredno pomemben kolesarski turistični hub (op. a.: regije, ki povezujejo turistične tokove). V širšem kontekstu in z vzpostavitvijo manjkajočih delov kolesarskih rekreacijsko-turističnih povezav med Jesenicami in Ljubljano pa bi med kolesarskimi turisti izredno priljubljena kolesarska pot med Salzburgom in Gradežem (Grado) Alpe – Adria dobila od Trbiža naprej alternativno povezavo z Jadranskim morjem preko Jesenic in Ljubljane. Skratka, odsek je strateškega pomena za postavitev Slovenije kot prepoznavne rekreacijsko-turistične evropske destinacije. Slovenija je hitro rastoča kolesarska destinacija, gostiteljica vrhunskih tekmovanj in domovina najboljših kolesarjev na svetu. Kolesarski turizem je ena od najbolj trajnostnih in zelenih oblik turizma, ki v zadnjih nekaj letih, kljub težkim razmeram v turizmu, doživlja novo renesanso v svetovnem merilu. Slovenska turistična organizacija (STO) s svojimi številnimi aktivnostmi razvija, ustvarja, spodbuja in promovira kolesarski turizem in podpira profesionalno kolesarstvo, ki ima dolgoletno tradicijo v Sloveniji. S tem ustvarja ekonomsko, družbeno, okoljsko, kulturno in zdravstveno blaginjo slovenskega turističnega gospodarstva in športa.«

Vizija 1890

Dr. Benjamin Leskovec se v viziji Ideje 1890 bolj posveča Vrhniki ter širši zeleni regiji. »Železniška postaja Verd na Vrhniki mora obvezno imeti potniški in tovorni terminal, da bomo lahko v prihodnje potniški in tovorni promet (pre)usmerjali na železnico, ker je trenutna cestna infrastruktura neustrezna in preobremenjena zaradi avtocestnega evropskega koridorja ter najobsežnejše dnevne migracije delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, ki se dnevno vozi na delo v Ljubljano. Tovorni terminal bi se lahko gospodarsko navezal še na obstoječo in novo nastajajočo obrtno cono Verd. Smiselna bi bila navezava tudi na obsežnejši plato oz. deponijo ob železniški progi pri železniškem podvozu, ki ga trenutno koristi Jazon za dirkalno progo in predstavlja velik gospodarski potencial.«

Trasa opuščene proge med Logatcem in Verdom po mnenju dr. Benjamina Leskovca (1890) v predstavi lahko popolnoma spremeni pogled na že davno bolj ali manj opuščeno potniško postajo Verd: »Potniški terminal za kraj predstavlja ključni razvojni in turistični potencial kraja na obrobju Ljubljanskega barja, ker se lahko na vlak navežejo obiskovalci Retovja, Močilnika, bodočega novega bazena v Športnem parku, Ljubljanskega barja, Športnega parka, Stare ceste (Berzo), predvidenega doživljajskega parka Argonavti, Planine, Rimskega zidu itd. Celo projekt vzpostavitve primestne fakultete na podeželju bi se lahko realiziralo na lokaciji velikega Lenarčičevega posestva na Verdu, ki je bilo v oporoki preneseno na Univerzo v Ljubljani; prav s tem namenom. Potniški terminal in muzejski vlak na Verdu predstavlja tudi ključni nadgradnji plovnosti Ljubljanice, pohodništva in kolesarskih prog v širši zeleni regiji, ker se mobilnost gostov zaradi več različnih vrst prevoznih sredstev bistveno izboljša in poveča. S tem v kraj pritegnemo več butičnih zelenih gostov in prispevamo k oblikovanju novih turističnih zelenih butičnih produktov v širši Zeleni regiji modrega gospodarstva v porečju Ljubljanice; brez dodatnih večjih obremenitev obstoječih cest. Ker je Vrhnika bogata z naravno (izviri Ljubljanice, Barje) in kulturno dediščino (5.200 let staro kolo), železniško zgodovino (muzejski vlak) in ker se kraj razvija tudi v destinacijo industrije dogodkov, bo potniški terminal zagotovo pomembna ponovna pridobitev za kraj, ki je izgubil tako staro lokalno železniško povezavo Vrhnika – Ljubljana, kot tudi potniško postajo Verd na obstoječi trenutno še aktualni trasi železnice. Potniški terminal predstavlja tudi ključen temelj za revitalizacijo večjega kompleksa zemljišč tik nad Retovjem, ki bi lahko omogočil realizacijo atraktivnega turistično nastanitvenega projekta, kot tudi srebrne vasi za potrebe oskrbe aktivnih starostnikov, ki bi iz te lokacije imeli odličen dostop do zelenih, rekreacijskih, gozdnih in kmetijskih površin ter centra Vrhnike (npr. Retovja, Furlanovih toplic, Močilnika, Športnega parka, zdravstvenega doma Vrhnika, Stare ceste itd.) Opuščene površine celotne stare železniške trase Verd – Logatec naj se namenijo za kolesarstvo ali druge oblike športno rekreacijskih dejavnosti oz. turistično atrakcijo. Na tej trasi se lahko vzpostavi kolesarska proga ali muzejski turistični vlak ali celo nastanitve v starih vagonih; do katerih bi se dostopalo s kolesi. Številne vedute na tej trasi namreč ponujajo lepe razglede in doživetje neokrnjene narave nad Ljubljansko kotlino oz. Ljubljanskim barjem.«

Dr. Benjamin Leskovec v viziji zajema širše področje: »Načrtovanje in realizacija obstoječih ter novih povezav Borovnica – Logatec – Cerknica, vzporedno z gradnjo železniške proge je ključno za zagotavljanje mikromobilnosti in povezovanje Zelene regije modrega gospodarstva v porečju Ljubljanice ter razvoj turističnega potenciala v širši regiji. Železnica, kolesarski vlaki, kolo, konji, rečna plovila, pohodne poti itd. imajo tukaj ključno vlogo pri zagotavljanju večje trajnostne (mikro)mobilnosti.«

Od tu do tam

Ali ste si odgovorili na vprašanje, če ste radi v gneči? Sam vem, da je potreben vsakokratni hipni razmislek ali se na kratko pot opravkih odpravim peš, s kolesom, z avtom, z vlakom, z avtobusom, … Odvisno, kaj je na razpolago. Otroci radi uporabljajo skiro ali kolo. Po mojih izkušnjah se na kratke razdalje v urbanem središču najhitreje premikam peš. Tudi na malo daljše razdalje je na relaciji od vrat do vrat kolo (npr. dom – služba: Vrhnika – Ljubljana) , sploh pa električno kolo, primerljivo z ostalimi prevoznimi sredstvi (avto, avtobus). Za urbano mobilnost kolesarji potrebujemo predvsem varne kolesarske steze, varne in varovane kolesarnice ali »skirojnice« ter praktične trdne U profile za varno priklepanje koles. Tuši na delovnih mestih bi močno podkrepili urejeno kolesarsko infrastrukturo; urejen tuš in priročna garderoba je vseeno nižja investicija, kot draga, vedno prepolna in nedostopna parkirišča za avtomobile. Hitra VELO-cesta (hitra kolesarska cesta) na relaciji Vrhnika – Ljubljana bi gotovo spodbudila marsikaterega kolesarja, da bi se na pot v šolo ali v službo odpravil s kolesom.

Moj stari ata je nekoč za nakup takrat zelo dragocenega kolesa, iz hleva prodal kravo. Morda bo tudi za mene kmalu prišel čas, ko bom moral prodati starega dizla ter za vsakdanje potrebe in za manjše tovorne prevoze kupiti električni tricikel (GLEAM BIKE, Experience the new way of urban mobility – GLEAM (gleam-bikes.com) na človeški pogon. Z veseljem bi ga postavil ob bok trikolesu (Tricycle) Karla Benza. Preteklost s sodobnim premislekom.

Ponovno smo v prelomnih časih. Novi premisleki so nujni. Spoznavamo, da so nekatere odločitve človeške družbe nepovratne. Tramvaja v Ljubljani ni več. Pa bi lahko bil. Železnice od Ljubljane do Vrhnike ni več. Pa bi lahko bila. Kaj pa nova in stara železna cesta od Logatca do Borovnice? Morda bo prav vaš razmislek, vaš predlog, vaša inovacija, vaša uresničitev načrtov tlakovala pot prihodnjim rodovom. Od tu do tam. V sreči ali gneči. Skupaj ali sami. SREČNO.

zbral in zapisal: mag. Marko Gabrovšek

strokovni predlogi in pobude: Andrej Klemenc in dr. Benjamin Leskovec (1890)

VIRI in LITERATURA:

Brate T. 1997. Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri. Ljubljana. Tehniški muzej Slovenije
Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge na odseku Borovnica – Logatec, POBUDA, POVZETEK ZA JAVNOST: nadgradnja_zelezniske_proge_Borovnica_Logatec_povzetek.pdf (gov.si). 2022. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor (16.3.2023)
Klemenc A. 2023. Kolesarska povezava Borovnica – Logatec. Predlogi in pobude (osebni vir, februar 2023)
Klemenc A. 2023. Kolesarska povezava Borovnica – Logatec z vidika razvoja kolesarskega turizma na lokalni, regijski in nacionalni ravni. (osebni vir, marec 2023)
Kuščer S. 2001. KOLESARJENJE – za lepšo prihodnost mest, Ljubljana, Ljubljanska kolesarska mreža
Leskovec B. in drugi. 2023. Pripomba/predlog k pobudi za Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge na odseku Borovnica – Logatec v času objave od 7. 2. 2023 do 10.3.2023 (osebni vir, marec 2023)
Mohorič I. 1968. Zgodovina železnic na Slovenskem, Slovenska matica
OTROCI v gibanju. 2004. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.