Velikan v času in prostoru – drevo Ginko
Ginko je edini predstavnik ginkovcev, ki še kljubuje času. Svojo zlato dobo je doživel v času dinozavrov, zaradi česar se ga je prijelo ime živi fosil. Zraste od 30 do 40 metrov visoko in lahko doseže skoraj nepredstavljivo starost tisočih let. Ginke uvrščamo med dvodomne rastline, saj se drevesa delijo na moška in ženska. Cveteti začne maja, vendar le pri primerkih, ki so starejši od 20 oziroma 30 let. Ima značilne pahljačaste liste, ki se jeseni obarvajo rumeno in z drevesa vsako leto odpadejo. Še en presenetljiv podatek je, da je drevo po botaničnih merilih eden bližnjih sorodnikov iglavcev, česar na prvi pogled zagotovo ne bi trdil nihče. Pred 150 milijoni let je bil razširjen tudi po Evropi, vendar je njegov obstoj na naši celini preprečilo obdobje ledene dobe. Ohranila se je le vrsta biloba, pa še ta zgolj na Kitajskem,
kjer jo častijo kot drevo spoznanja.
V tradicionalni kitajski medicini so ga uporabljali vse od zdravljenja tuberkuloze pa do revme, saj proti obema boleznima resnično deluje pozitivno. Danes pa se uporablja tudi pri zdravljenju bolezni pljuč, pri depresiji, sladkorni bolezni in demenci. Po eksploziji v Černobilu, ko je sevanje preplavilo veliko območje, se je po meritvah pod ginkom zaznala izjemno nizka stopnja sevanja, kar kaže na njegovo izjemnost. Je tudi zelo trdoživo drevo, saj prenese močan veter, visoke temperature, onesnažen zrak in kisli dež.
V 18. stoletju so ga ponovno začeli saditi po Evropi. Sledovom tega smo priča tudi na Vrhniki, le da naš ginko izvira iz 19. stoletja. K nam je prišel po zaslugi enega najbogatejših vrhniških parov iz 19. in začetka 20. stoletja, Josipa Lenarčiča in Ane Kotnik. Veleposestnik Josip Lenarčič je imel že doma veliko bogastva, ki pa se je po poroki z Ano Kotnik le še pomnožilo, saj je od njenega očeta, kot zadnjega moškega predstavnika družine, prejel opekarno in parketarno, kupil pa je še glažuto in kamnolom na Pohorju. Nekaj časa je bil tudi lastnik gradu Šrajbarski turn pri Krškem, ki ga je leta 1903 kupil skupaj s tastom, Karlom
Kotnikom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka – Zora in Milan. Po smrti je Josip Lenarčič večino svojega ogromnega premoženja zapustil svojemu sinu Milanu. Veleposestnik Milan Lenarčič je po svoji smrti posesti na Verdu in znatno vsoto denarja, v oporoki, zapustil Univerzi v Ljubljani, ki še dandanes podeljuje štipendijo Milana Lenarčiča. Josip in Ana sta se poročila leta 1880 in se čez tri leta, odpravila na poročno potovanje na Kitajsko, od kjer sta med drugim prinesla tudi dve sadiki ginka. Eno sadiko sta posadila v Lenarčičev park, lociran ob današnji Kavarni park, ki se nahaja ob Tržaški cesti. Drugo sadiko pa v Kotnikov park, po poroki imenovan tudi Kotnik-Lenarčičev park, v Verdu, ki se nahaja pred nekdaj eno najbogatejših hiš na Vrhniki – Kotnikovo hišo. Park se nahaja poleg sotočja Male Ljubljanice, ki izvira v Močilniku in Velike Ljubljanice, ki izvira v Retovju. Ginko, posajen v Lenarčičevem parku, je svoj konec doživel leta 2010, ko so ga iz varnostnih razlogovposekali, tisti posajen v Kotnik-Lenarčičevem parku pa se še zmeraj bohoti nad Ljubljanico v vsej svoji veličini. Slednji ginko ni le velikan po svoji izjemni višini, temveč tudi po svojih letih, saj jih letos šteje že jubilejnih 140.
Destinacijam, ki imajo ginke, se je maja 2023 pridružila tudi prva eko socialna pametna vas Zaplana 1890, Green Experience; locirana na hribovski kmetiji na Zaplani na Marinčevem griču. Sadiko, ki se bo tam razvila v mogočno velikanovo drevo je vzgojila priznana slovenska zeliščarka Terezija Nikolčič, ki ravno tako prihaja z Vrhnike.
