ŽIVETI IDEJO 1890
Dr. Benjamin Leskovec, povezovalen in vključujoč, preprosto ustvarjalen.
S pametno strategijo vodenja in spoštljivim dialogom lahko naredimo več in bolje za vse. »Izobražen, splošno razgledan in svetovljanskega duha ter hkrati ljudski«, ga opiše Eda Šteblaj. Ob zavedanju, da je odgovorno vodenje razvoja kraja izredno zahteven proces, ki presega posameznika, je dr. Benjamin Leskovec ob sebi zbral več kot 30 predanih strokovnjakov in mladih najrazličnejših področij in strok. Dr. Benjamin Leskovec in predstavniki 1890 imamo vse, da v kraju in širši regiji sprožimo »Razvoj za preboj«.
Prihajam iz mednarodnega poslovnega okolja in iz kmetije na Zaplani. Sem doktor gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov ter tekoče govorim angleško in rusko. Sicer sem dober menedžer, poslovni mentor mladim in uspešen vodja ekipe za pridobivanje EU sredstev, več kot 200 slovenskim organizacijam. Sem človek s širino, vizijo, znanjem in skoraj neuničljivo vztrajnostjo, ki drugim odstopa in odstira prostor za prodiranje njihovih idej.
Navdušuje me okoljski menedžment – trajnostni vidiki gospodarjenja s prostorom, smotrna rabe naravnih virov, samooskrba, vrstna pestrost, butični turizem, vzdržen in družbeno odgovoren trajnostni zeleni razvoj regije. Izzive vidim celostno in jih s predano ekipo rešujem večplastno. Sposoben sem zgodnjega prepoznavanja potenciala, ki ga ponuja okolje kot tudi darov in talentov v ljudeh. Vse to znam povezati v rešitve, ki odgovorno služijo širši skupnosti, naravi in zanamcem. Želim in učim se delovati z vzorom mladim, ker edino tako lahko pustimo pozitivno sled v dobro skupnosti.
Sem vizionarsko naravnana oseba. Noben cilj ali ideja ne sme ostati nedosegljiva. Na poti pri doseganju vizije, se je potrebno le združiti, uporabiti vsa znanja, izkušnje, različnost človeških kapacitet in darov osebnosti, biti odprt in ustvarjalen. Osebnostne lastnosti, ki mi pomagajo na moji poti so vztrajnost, odgovornost, iznajdljivost, ustvarjanje rešitev. Moja strast je zdrav življenjski slog, domači okusi, spanje in vsakodnevno plavanje.
Mladi smo ZAplanA, ker plana B ni
Pomembna naloga bo odpreti prostor, opolnomočiti ljudi, pritegniti dodatne vire sredstev in aktivirati mlade, društva ter podjetja v smeri ustvarjanja zelenih delovnih mest v kraju bivanja. Z zmanjšanjem dnevnih migracij želimo prispevati k boljši kvaliteti bivanja krajanov in razvoju prostočasnih, športnih ter kulturnih dejavnosti. Razvoj podeželja lahko omogočimo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in zelenim turizmom. S krepitvijo identitete kraja, obujanjem kmetijstva ter revitalizacijo lokacij naravne in kulturne dediščine želimo spodbuditi razvoj butičnega, športno-rekreativnega, kulinaričnega in kulturnega turizma (Močilnik, Star maln, Ulovka, Sv. Trojica, Bistra, zeleni prstan kraja).
Osrednji cilj kraja ostaja aktivacija in vključenost ljudi, predvsem pa mladih. S spoštovanjem med generacijami, vključevanjem in ob podpori drug drugemu želimo širiti prostovoljstvo in solidarnost v skupnosti, kar je ob omejenih virih financiranja edina prava pot.
dr. Benjamin Leskovec
Ožbe Šteblaj, KONJ
Mlad Vrhničan, ki rad prispevam skupnosti in okolju ter stremim k spreminjanju sveta na bolje. Sem človek idej in njihove realizacije. Po izobrazbi sem mag. znanosti o živalih (Biotehniška fakulteta, UL) in doktorand interdisciplinarnega študija Varstvo okolja (UL). Praktične izkušnje sem nabiral z organizacijo in vodenjem študentsko-raziskovalnih projektov, delal in izobraževal pa sem se tudi v tujini. Poleg tega sem prepotoval že preko 40 držav na štirih celinah in spoznaval življenje ter kmetijstvo na različnih koncih sveta v najrazličnejših klimatskih pogojih.
Sem ustanovitelj zavoda in socialnega podjetja. Ukvarjamo se predvsem z raziskovanjem in prikazom dobrih praks na področju revitalizacije okolja in sobivanja z naravo. Zavod je v letu 2021 prejel mednarodno priznanje Zanesljiva organizacija. Pri svojem delu se držimo principa kroženja snovi in uporabe surovin lokalnega izvora, s holističnim pristopom pa izboljšujemo tudi biodiverziteto v okolju. Še posebej pri delu z mladimi se posvečamo opazovanju narave kot celote in spoznavamo/preučujemo vplive ter pomen tako domačih kot prostoživečih živali na okolje in njihovo simbiozo. Smo prvi in edini v Sloveniji, ki ponujamo program za adolescente »study & work«. V okviru tega programa najstnikom omogočamo prevzemanje odgovornosti, spoznavanje, skrb in sobivanje z naravo ter osnove podjetništva. Stremimo k povezovanju celotne vertikale izobraževanja, zato smo nedavno začeli sodelovanje s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, radi pa bi pritegnili tudi ostale fakultete.
Tesno smo vpeti tudi v srce kraja Vrhnike saj s svojim delom in s pomočjo naših živali na trajnostni način preprečujemo zaraščanje in urejamo zelene površine na sv. Trojici, ki so javno dostopne in nudijo neštete možnosti preživljanja prostega časa v naravi in rekreacijo. Tekom celega leta organiziramo raznorazne brezplačne dogodke, ki so primerni za vse starostne skupine, predvsem pa za družine. Naše dejavnosti tedensko obiskuje več kot 100 otrok iz Vrhnike in okolice.
Sem odločen, potrpežljiv, večni optimist z močno voljo do dela in vedno pripravljen pomagati živim bitjem v stiski. Po naravi sem izredno vedoželjen in hkrati praktičen. Kljub temu, da veliko študiram, so moje roke vedno žuljave. Sem dober opazovalec in med popotovanji po svetu rad spoznavam dobre prakse in ideje ter jih poskušam prilagoditi in vpeljati v okolje v katerem živim. Ko moram zbistriti misli, se podam v samoto gora na alpinistične odprave. Moj zaščitni znak je konj, v čredi katerih preživim veliko svojega časa, predstavljajo pa vzdržljivost, prepričljivost in svobodo duha, so nenehno v gibanju in vedno pripravljeni na nove pustolovščine.
Dr. Benjamin Leskovec, RIBA
Doktor znanosti, po rodu Logatčan, soustanovitelj več podjetij in vodja raziskovalne skupine, 20 let starega podjetja. S sodelavci uspešno zagotavljamo celovit idejni inženiring za domača in tuja SME podjetja ter raziskovalne organizacije. Poslovni klub, ki ga vodim, predstavlja glavno razvojno platformo. Zainteresiranim omogočamo dostop do informacij s področij računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in predvsem EU sredstev.
Med moje osrednje naloge sodi tudi vodenje Slovenske kreativno inovacijske skupine. Celotno delovanje poteka skozi skupne aktualne projekte številnih partnerjev. Neprestano iščemo dodatne informacije, da bi jih razvili v nove poslovne priložnosti skupaj s tistimi posamezniki, ki resnično verjamejo v svoje lastno znanje in idejo ter so pripravljeni za uspeh trdo delati. Verjamem v rek, priložnost izgubljena, počakajmo, vrne se še ena!
Leta 2012 in 2015 smo bili prejemniki priznanje GZS za Naj računovodski servis. V letu 2015 smo prejeli tudi Certifikat SME Excellence, Standard izvajalcev računovodskih storitev in bonitetno oceno AAA ter leta 2016 še oceno Zlata bonitetna odličnost AAA. Osvojili smo naziv šampiona na nacionalni ravni v okviru prestižnega mednarodnega tekmovanja EUROPEAN BUSINESS AWARDS za leti 2015/16 in 2016/17. V letu 2017 in 2019 smo prejeli še mednarodni certifikat EFQM in European Enterprise Promotion Award. Za zagotavljanje informacijske varnosti smo uspešno pridobili tudi certifikat ISO 27001.
Obiščete me lahko na 10 ha veliki hribovski kmetiji Zaplane, z domačim imenom Pr‘ Onegovčk. Na lastne oči se lahko prepričate o naših rezultatih in prizadevanjih na poti v zeleni trajnostni prehod. Naša edina realna možnost za trajnostni in sonaravni razvoj podeželja namreč temelji na kmetijstvu, gradnji z lesom, samooskrbi, butičnem turizmu in trajnostni rabi ter upravljanju omejenih naravnih virov. Za svetlo prihodnost skupnosti moramo graditi na mladih, medgeneracijskem dialogu, vključenosti, razvoju infrastrukture in dolgotrajni oskrbi starejših.
Najbolje me opiše riba, v znamenju katere sem tudi rojen. Voda je vir življenja, meni pa predstavlja tudi medij za svobodo gibanja v prostoru. Več o meni pove istoimenski sveto pisemski junak Benjamin, ki je svojim bratom ustvaril temelj, na katerem še danes živi njegovo ljudstvo.
Mateja Božnar, ČEBELA
Priseljenka, v zrelih letih, ki se že skoraj 20 let dobro počuti na Vrhniki. Po izobrazbi sem magistrica znanosti s področja managementa sicer pa proaktivna, racionalna in ciljno usmerjena. Praktične izkušnje sem nabirala v različnih podjetjih in panogah. Trenutno sem podjetnica, ki se ukvarja s poslovnimi storitvami. Prisegam na zdrav duh v zdravem telesu. Obožujem naravo in aktivno preživljanje prostega časa. Narava mi nudi energijo, navdih in sprostitev.
Večkrat me lahko srečate na poti na našo Planino ali na kolesu v okolici Vrhnike. Navdušujejo me čebele, občudujem njihovo organiziranost in skrivnosti, kajti od njih se lahko marsikaj naučimo. Prosti čas mi zapolnjuje tudi vrtnarjenje, saj se z družino trudimo biti samooskrbni, kar nam dokaj uspeva. Ker mi je mar za Vrhniko, želim da damo prednost naravi in samooskrbi. Ohranimo pristnost in edinstvenost kraja ter omogočimo spodbudno okolje vsem generacijam.
Ana Mrzlikar, ČEBELA
Po izobrazbi sem univ. dipl. politologinja, a moj prvi resnejši poklic je bil ‘mama’, ki je sledil takoj po študiju. Z možem sva pred 23-imi leti začela ustvarjati družino, ki je prerasla v veliko (trije otroci). Družina je moj navdih in pristan še danes, za dom smo izbrali Veliko Ligojno.
Zakaj sem začela pisati o družini? Ker je prva na moji lestvici vrednot. Verjamem, da je družina poligon za marsikaj, kar človek doživlja izven nje; v družbi, v službi itn. Ponuja izzive in preizkušnje, nauči te potrpežljivosti, vztrajnosti, razdajanja in solidarnosti … Če dopustiš, ti pokaže, kdo v resnici si, pa čeprav slika ni vedno lepa. Ti pa ponuja možnost, da se izboljšaš. Družina te nauči vrednot, z njo duhovno rasteš in postajaš boljši človek. Ponudi ti vso lepoto medsebojnih odnosov in pomembnosti samega sebe kot kreatorja okoliščin, v katerih se znajdeš. Verjamem, da lahko vsak človek znatno prispeva v skupnost, v kateri živi. In tukaj lahko najdemo podobnost s čebeljo družino. Čebela živi v skupnosti, nikoli sama. Ali ste vedeli, da čebela živi le dober mesec, v tem času obišče več kot 1000 cvetov in nabere le za žličko medu? Za nas je to žlička medu, zanjo pa je to celo življenje. Naše misli, energija in dejanja so pomembna, pa čeprav smo le utrinek v neskončnem vesolju in času.
Med mojimi vrednotami so še zdrav način življenja (vključujoč čas, preživet v naravi), družbena odgovornost (aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene trajnostno naravnani družbi) ter svoboda. Pri slednji seveda razumem, da je omejena z odgovornostjo.
Raznolike in mnogotere karierne izkušnje (predstavnica za odnose z javnostmi, novinarka, izvršna in odgovorna urednica, socialna delavka v azilnem domu, izvajalka ustvarjalnih delavnic in pravljičnih uric, frizerka) so me poleg vseh prostočasnih aktivnosti (prostovoljka Karitas, članica KUD Kosec, kjer vsako leto uredim revijo Kosec ter KUD Drenov Grič-Lesno brdo, kjer sem nekaj let pela v pevskem zboru) obogatili in naučili nekaj najbolj pomembnega: ni važno, kako izobražen, talentiran in bogat si. Morda verjameš, da si najboljši človek; vendar je to, kar te izdaja, način, kako se obnašaš do soljudi. Temu se reče integriteta.
Moj moto je: kjer je volja, tam je pot. Nič ni nemogoče. Če nekdo pravi, da se tega ne da narediti, kaže na svoje meje, ne tvojih. Nisem naklonjena potrošništvu, saj menim, da to dolgoročno ni vzdržno za planet, ki nam daje zavetje.
Želim, da s pogumom zakorakamo nasproti novim in uspešnim zgodbam, ki bodo v ponos tudi prihodnjim generacijam. Zgradimo povezovalno lokalno okolje, kjer bodo cenjene izkušnje, delo in modrost starejših ter zanos, nove ideje in energija mladih! Vsak od nas je pomemben, tako kot je vsaka posamezna čebelica v čebelji družini pomembna. Več nas bo, več medu bo za vse. Za naše zanamce in za celoten planet.
Anže Grampovčan, ZAJEC
Rojen sem 1970 v Ljubljani. Po izobrazbi sem diplomirani manager poslovnih operacij, program upravljanja in vodenja poslovnih sistemov. Prvotno sem deloval v gospodarstvu, kasneje me je pot privedla v javni sektor, v Mestno občino Ljubljana, kjer še danes opravljam strokovna dela. Imam dolgoletne izkušnje pri uvajanju modela kakovosti CAF v javne organe, dolgoletne izkušnje pri vodenju javnih naročil, iz katerih sem tudi opravil diplomsko delo, iz priprave in vodenja proračuna in javnih financ, vodenja financ nadzornih organov – mestnega redarstva in inšpektorata, kjer sem tudi dolgoletno sodeloval pri izdelavi programske opreme obeh nadzornih organov.
Bil sem tudi dolgoletni aktivni član sveta KS Breg in nazadnje tudi predsednik, kjer sem pokazal veliko proaktivnosti s predlogi, usmerjenimi za boljšo in lepšo ureditev Vrhnike. Moji predlogi so vedno strokovno argumentirani in realizirani. Veliko smernic in predlogov sem podal za prostorsko ureditev starega mestnega jedra – Stare ceste. Sem tudi velik okoljski aktivist, ki mu je mar za čisto okolje, kar sem dokazal tudi pri zastopanju krajanov po nesreči v Kemis, kjer sem se boril za izboljšanje okoljskih pogojev bivanja krajanov po nesreči, kar ima za posledico izboljšanje varnosti v omenjenem podjetju.
Vse življenje sem močno povezan z naravo, ljudmi in kulturno dediščino, saj od rojstva živim v hiši, ki je v območju kulturne dediščine na Stari cesti (nekoč pogovorno imenovani tržni cesti, cesti skozi Vrhniko, cesti v trg oziroma kartonski cesti). Hiša “Pr Zajc” stoji že od leta 1877. To mi je vzpodbudilo radovednost, da sem se poglobil v lastnosti omenjene živali in prišel do spoznanja, da je zajec dober skakalec in plavalec. Zajec rad živi v gozdu, na travnikih in njivah in res, hiša je bila zgodovinsko povezana z gozdovi, travniki in njivami. Od omenjenega je ostala njiva in vrt za hišo.
Ljudje me poznajo po svoji skromnosti in velikem socialnem čutu. Vedno sem pripravljen prisluhniti in pomagati ljudem s praktičnimi nasveti in tudi lastnimi rokami, delujem tudi kot prostovoljec. Zavzemal se bom za vse generacije, od mladih do srednje in starejše srebrne generacije, ki je še posebej ranljiva in potrebuje vzpodbudo in pomoč za aktivno starost (za dolgotrajno oskrbo in zdravim življenjskim slogom starejših), mladi pa seveda potrebujejo pogoje za ustvarjanje družine, strehe nad glavo in delovnih mest, ki so pogoj za dostojno življenje. Zavzemal se bom tudi za širjenje podjetništva in obrtništva, ter pomoči kmetom na podeželju na obrobju Vrhnike, na področju zadružništva, turizma, športa.
Vse omenjeno smo združili s povezovanjem krajanov in njihovih zamisli v ideji 1890, ki pomeni prelomnico širšega razvoja kraja, našega zavedanja.
Damjan Gutnik, ZAJEC
Sem Vrhničan oziroma kar avtohtoni singoričan, nekateri me poznajo tudi pod vzdevkom KOSTKO. V prostovoljstvu delujem že več kot 30 let in zelo rad če je le mogoče pomagam tudi drugim. Zavzemal se bom, da lahko še naprej »Na mladih svet stoji«. Delam v podjetju kjer sem bil najprej sam, sedaj pa nas je 22 zaposlenih, sem vodja proizvodnje.
Pripisujejo mu Yin lastnosti, saj je ta žival znana po svoji prilagodljivosti in nežnosti. Med vsemi znaki kitajskega zodiaka naj bi bil prav Zajec najbolj srečen, srečni pa naj bi bili kar vsi Zajci. Je zelo nadarjen, a ne pretirano ambiciozen. V družbi je prijeten, nevsiljiv, nekoliko zadržan, a vendarle vljuden, pa tudi spreten govornik in sogovornik, s katerim je mogoče kramljati o zares vsem mogočem. Vse to so lastnosti, zaradi katerih je priljubljen v vsaki družbi.
Marija Artenjak, OREL
Po premisleku in odličnih idejah v dobrobit ljudi sem se odločila sodelovati pri 1890, ker ji je mar za naravo , dogajanje v njej in predvsem ljudi. Sem Marija, ampak ljudje me kličejo Maja, živim na Vrhniki in sodim k starejši populaciji.
Ljubezen do dela z ljudmi in vodenja le teh po poti zdravega načina življenja, me je z ideologijo duhovnika Sebastiana Kneippa poklicala k ustanovitvi društva, principov prilagojenih na današnji čas. Po poklicu sem speciaialni pedagog / surdopedagog, ki se je ukvarjal z gluho in govorno moteno populacijo, ob tem pa z učenjem kako živeti zdravo v okolju, kjer živimo. To je življenjski slog z naravnimi pravili.
Poslanstvo učenja in vodenja v ta svet naravnih danosti opravljam še danes. Delujem na širšem področju Slovenije in o teh načelih učim poslušalce, ki jih tema načina življenja privlači. Ljudem rada priskočim na pomoč, kadar so v stiskah s komunikacijo.
Beba Pitterle Molek, PRIDNA MIŠKA
Sem Beba Pitterle Molek. Moji začetni koraki so na Stari Vrhniki in Vrhniki, kjer sem obiskovala Cankarjevo šolo. Šolanje sem nadaljevala v Ljubljani, kjer sem se vpisala v prvo generacijo Trgovske akademije. Študij sem zaključila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer revizija.
Že med študijem sem se zaposlila v podjetju, ki se je ukvarjalo z zunanjo trgovino z Južno Ameriko. To delo me je vodilo tudi v diplomatske kroge, kjer sem spoznala drugačen način dela, komuniciranja, sodelovanja in povezovanja.
Od malega me spremlja podjetništvo – moj oče je bil kar nekaj let samostojni podjetnik. 1997. leta sva se s partnerjem podala v skupne podjetniške vode in danes imava podjetje na Vrhniki, ki nudi delo petim odličnim sodelavcem.
Sem ponosna mama dvema odraslima hčerama in letos prvič babica. Moje vodilo v delu in življenju je delati pošteno in na dolgi rok. Nisem glasna, delam od jutra do večera, naredim, kar je pač treba, vedno pa rada pomagam. Sem pač ena pridna miš/ka
Marko Stržinar, HRAST
Sem Marko Stržinar iz Vrhnike. Moja družina več generacij živi na Vrhniki, kar je omenjal že sam Ivan Cankar v povesti Bobi. Po izobrazbi sem kmetijsko podjetniški tehnik. Trenutno sem v procesu pridobivanja licence za učitelja vožnje in učitelja predpisov. Od kar pomnim, mi veselje predstavljajo živali in stroji. Oče ima veliko kmetijo, zato sem celotno svoje otroštvo in najstništvo preživel ob delu na kmetiji. Kasneje sem se zaposlil in si ustvaril družino.
V prostem času sem rad z otroci v naravi ali na kakšnem igrišču, kjer se sproščam z igranjem košarke. Zelo rad imam tudi ostale športe, saj sem v mladosti treniral gimnastiko in nogomet.
Za svoj največji uspeh v življenju štejem vlogo starša, kar je trenutno moje največje poslanstvo.
Eno od področij a katerega se izrazito zavzemam je kmetijstvo. Moja želja in vizija sta angažirati mlade, da bi v kmetijstvu spet videli nekaj dobrega in ne samo težko prigaran kruh. Poleg naštetega je moja vizija tudi, da bi bilo mladim omogočeno lažje reševanje prvega stanovanjskega izziva, ki jim omogoči ustvarjanje družine in samostojno življenje.
Rad bi, da Vrhnika ponovno postane podjetniško in kmetijsko močna skupnost. Moja želja tudi, da bi mladi končno dobili Vrhniško (poklicno) srednjo šolo, za katero so se borili že naši starši in izboljšane povezave ter trajnostne oblike mobilnosti do okoliških vasi (Ligojna, Horjul, Zaplana, Verd…).
Žival, ki me najbolje predstavlja je ptica. Rad imam občutek svobode in hkrati pregled iz perspektive. Za rastlino, ki me predstavlja pa bi si izbral hrast. Mogočen, močan, zaščiten, tudi dom mnogim živalim. Sam sem velik ljubitelj živali in vsaka pri meni vedno najde dom, varno mesto ali pomoč.
Jože Otrin, KANJA
Podjetnik s številnimi izkušnjami na različnih področjih. V življenju me vodijo izzivi, nova znanja, lekcije, ki so lahko tako pozitivne kot negativne. Tekom let sem pridobil izkušnje na področju gradbeništva, kjer sem se z vgradnjo malih čistilnih naprav, usmeril v trajnostno zeleno infrastrukturo. Zadnja leta se poleg družine posvečam predvsem kmetijstvu in gozdarstvu. Ker vem kako pomembna je samooskrba, zeleno okolje in lokalna pridelava hrane, želim s svojim znanjem in izkušnjami prispevati k razvoju in širitvi dopolnilnih dejavnosti na podeželju. Na Zaplani živim že od rojstva, kot številni moji predniki. Na družinski nekaj deset hektarjev veliki domačiji Pr’ Logar v Miznem Dolu, ki ima že več stoletno tradicijo, si prizadevamo razviti dopolnilno dejavnost na področju predelave lesa in kmečkega turizma.
Kot otrok sem veliko časa preživel na pobočju Ulovke. Poleti pa smo pohajali po travnatih poteh, ki so se ob prvem zapadlem snegu spremenila v smučarske proge. Tukaj smo si nabrali veliko kilometrine v smuki ter prav tako v prvih delovnih urah kot redarji. Zaplano sem videl in doživel v vlogi majhnega naselja, ki se je razvijalo v vikend območje. Doživel sem zgodbo njenega turističnega razcveta v preteklosti ter njeno sedanje stagniranje. Ker verjamem, da ima naša celotna občina še veliko neizkoriščenih potencialov, sem s svojimi izkušnjami pripravljen prispevati v skupnost, kjer sem odraščal.
Kot ptica kanja, stalna prebivalka gozdov, travnikov in naselij, bom z visoko letečim pogledom doprinesel odločnost, izkušenost in širino. Prizadeval si bom za vzpostavitev zelenega prstana na podeželju Vrhnike, kjer bo več izkoriščenega potenciala za prostočasne aktivnosti v naravi in tudi turizem. Zeleni prstan nam namreč omogoča veliko pohodniških poti, prav tako pa lahko glede na bogate naravna danosti odpremo pot tudi gorskemu kolesarjenju.
Poleg preživljanja prostega časa v naravi pa lahko podeželje z razvojem dopolnilnih dejavnosti nudi tudi več delovnih mest, kar vpliva tudi na trajnost, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, zmanjšanje dnevnih migracij ter posledično skrajšajo čas, ki ga vsi preživimo na cesti. Svojim otrokom, vnukom in navsezadnje vsem občanom Vrhnike želim omogočiti možnost razvijanja, rasti in življenja v družbi prijaznem lokalnem okolju zelenega prstana Vrhnike.
Maja Pišek, ZVONČEK
Sem Maja, študentka zdravstvene nege. Trenutno sem absolventka in redno opravljam študentsko delo na Centru intenzivne terapije Ljubljana. Sem zelo komunikativna in rada delam z ljudmi. Že vse življenje živim na Vrhniki, zato mi ni vseeno v kakšnem okolju odraščamo in živimo.
V svojem prostem času se najraje zatečem v naravo, ko se s prijatelji in družino skupaj odpravimo na Planino ali na druge okoliške hribe. Lahko bi tudi rekli, da sem energična in dobrovoljno dekle, ki rada živi zdravo in aktivno življenje ter se vsak dan nauči nekaj novega.
Moj izbran simbol je zvonček, saj me vsako leto spremljajo ob lepotah Vrhnike. Včasih na sprehod povabim tudi mojo babi, saj se kot bodoča dipl. medicinska sestra zavedam, kako pomembno je aktivno samostojno življenje in predvsem medgeneracijski dialog v obdobju starosti.
Ema Goričan, SOVA
Sova je nočna ptica in aktivna tudi podnevi. Je varuh zemeljskega življenja. Danes razumem modrosti in sporočila naših prednikov in sove v nočnih preletih čez vsako leto okrašeno domačo smreko, na našem Hribu. V spomin na moje rojstvo jo je posadila moja stara mama Katarina poročena Ogrin, rojena. 31. 4. 1876 leta; rojena 10 dni pred Ivanom Cankarjem (10. maj). Sova za seboj pušča sporočilo preminulih duš, ki na Vrhniki narekujejo nezapisano zgodovino. Moje poslanstvo je to prelivati na papir in v življenje za olepšano Vrhniko in naš skupen boljši jutri.
Sem Ema Goričan, rojena Ogrin 1948 leta, na Stari Vrhniki kot prvorojenka v kmečki družini, v družbi še z bratom in dvema sestrama. Starši so nas vpeljali v kmečko delo na samooskrbni zemlji v povojnih časih, ko je bilo to pomembno za preživetje. Sem gostinski tehnik. Z družino sem 20 let živela v Ljubljani, delovne izkušnje sem si nabirala v Domu milice, Nami, 20 let sem bila samozaposlena v gostinstvu.
Po moževi upokojitvi 1996 sva se preselila v novozgrajen dom na domači zemlji, kjer je bil tudi sadovnjak, ki ga je posadil še moj oče Franc (1898) med obema vojnama. Z veseljem in spoštovanjem skrbim za stare visokodebelne jablane (gambovc, dolenjsko voščenko, zelenko, moštarco, ki nam vsako leto radodarno prinašajo jesenske plodove. Doma imamo tudi grmičevja ribeza, malin, joste, brajde, borovnic, zelenjavni vrt in njivo s krompirjem. Samooskrbnost nama je z možem vsakdanji utrip življenja.
Kuhanje marmelad, hrane so moževo področje veselja. Vse lesene odpadke uporabimo za kurjavo in kompost. Sem tehnični in prizemljen človek, rada pomagam drugim, delim, delam v dobro ljudi v skupini, se učim. Za delo imam rada dobro orodje, pogum, iznajdljivost, dobro organizacijo. Z veseljem opazujem nove generacije, ki v prihodnosti prepoznajo pomen samooskrbe, skrbi za naravo, zdravje in to tudi prenašam na hčerki in dva vnuka.
Z možem ponosno gledava nazaj, da sva bila 15 let ob vikendih oskrbnika koče na Planini, Planinskega društva Vrhnika do 2011, kamor so ljudje radi prihajali predvsem zaradi svojega zdravja, druženja, čaja, gibanice, enolončnic … Zgradil se je nov stolp (2008), za nama pa še novo kočo. Tako sva tudi midva pokazala Vrhniki pripadnost, dala nekaj svojega znanja, poguma, vztrajnosti in upokojenskega časa za boljšo prepoznavnost Vrhnike v turizmu in povezovanju ljudi. Leta 2012 sva bila tudi prejemnika bronaste Občinske plakete Ivana Cankarja.
S spoštovanjem gledam na rodove in domača imena, ki so znali in zmogli obstati in preživeti stoletja v nalezljivih boleznih, vojnah, lakotah in migracijah. Leta 2007 sem zbrala domača imena in s Kulturnim društvom ter Krajevno skupnostjo svečano razdelila tablice za 65 hiš, da bi se ohranila 400 letna raba hišnih imen in 2015 izdala knjigo s fotografijami za 65 hiš z kratko 200 letno zgodovine gospodarjev.
mag. Bojan Mavsar, OREL
V Brežicah rojen magister umetnosti, ki že več desetletij živi na Vrhniki. V okviru svojega umetniškega ustvarjanja se udejstvujem kot izdelovalec lutk, kipar, scenograf za Slovensko narodno gledališče Opero in balet Ljubljana in grafični oblikovalec, kjer najraje delujem na področju zasnove opreme, dekoracije javnih prostorov, zasnove ter izvedbe scenografij za javne prireditve in koncerte. Sodelujem tudi pri kiparskih simpozijih in kolonijah ter organizaciji vsakoletne mednarodne akcije »Plakat miru« pod pokroviteljstvom Lions klub International.
Najdete me tudi v vlogi soustanovitelja združenja FLU (Festival Umetnosti in ljubezni), soustanovitelja društva ART-Z, predsednika Društva Mala mestna galerija Vrhnika, organizatorja slikarskih, kiparskih, fotografskih razstav in kulturno umetniških prireditev (poezija, glasba, performace in lutkovne in gledališke predstave). V prihodnje si želim prispevati na področju vzpostavitve »umetniške rezidence« v srcu kraja Vrhnika, ki bi kraju prinesla prepoznavnost na področju kulturnega turizma in krepitve identitete.
Med svojimi projekti in razstavami lahko izpostavim predvsem mednarodni simpozij FORMA V VRHNIKA v letih med 2009 in 2018, razstavo MMG »Podobe Ivana Cankarja« (2018), projekt »Vogalniki« s podobo Ivana Cankarja (2018) in razstavo slik Železniška postaja Vrhnika »Osvoboditev« (2017). Kulturno udejstvovanje v tujini me je vleklo v skupinsko razstavo slovenskih avtorjev »Move Moment« Miami St. Thomas University (2009), New York v Palačo združenih narodov, National Art Gallery (2008), Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu (2007), Ottawo, in Cleveland.
Zaradi pogleda iz zraka me najbolje predstavi orel. Sem tudi avtor oblikovne zasnove sprehajalčka in letnice 1890, ki je vzpodbudila nekaj pozornosti ljudi v našem kraju.
mag. Boštjan Korelc, GAMS
Sem magister znanosti državnih in evropskih študij, pedagog, predstavnik sindikata, ki se sooča s področji kazenskega prava, prometnega prava, logistike, varnostjo in zdravjem pri delu, požarno varnostjo in varstvom okolja.
S svojimi izkušnjami, znanji ter predvsem prostovoljno sem sodeloval pri oblikovanju številnih predpisov, kjer vrsto let zasledujem interes po vključevanju javnosti pri pripravi predpisov. S preučevanjem področja kazenskopravnega varstva pravic delavcev, še posebej na področju varstva pravic pripadnikov oboroženih sil, zasledujem sistematične kršitve ustavno varovanih človekovih pravic, pri tem pa lahko enostavno presodim, da posamezni državljan z voljo in odločnostjo predstavlja pomemben člen v družbi solidarnosti.
Covid kriza je pokazala, da se ne moremo zanašati na institucije oziroma službe, ki naj bi varovale interese in ustavno varovane pravice državljanov, pri čemer ves čas ugotavljam, da državljani nujno potrebujejo koncept vseživljenjskega učenja, ki ni le nujen del kariernega napredovanja vsakega posameznika, temveč predstavlja tudi nenehno pridobivanje formalnega in neformalnega znanja, izkušenj in kompetenc skozi vse življenje. Gre za neprekinjen proces, ki posameznikom omogoča, da v vseh starostnih obdobjih in skozi vse življenje identificirajo svoje potrebe, sposobnosti, kompetence ter sprejemajo pomembne odločitve o svojem in tudi življenju drugih.
Prostovoljstvo razumem kot odziv civilne družbe na raznovrstne potrebe ljudi ter je oblika aktivnega in altruističnega delovanja posameznikov, ki pomembno prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti. Prostovoljstvo pokriva potrebe ljudi v družbi, prispeva k boljšemu življenju posameznika ali skupine v družbi, ščiti interese tistih, ki so na različne načine ogroženi ali odrinjeni na rob družbe. Upoštevajoč sposobnosti in interes posameznika za določeno področje prostovoljstvo temelji na predpostavki, da je lahko vsakdo prostovoljec, tako ženske in moški kot tudi mladi in starejši, ne glede na poklic in znanje, potrebna je volja, zaupanje in odločnost.
Skozi svojo dolgoletno karierno pot sem na različnih področjih sodeloval pri ustvarjanju pomembne ustavno sodno prakse, s čimer smo dokazali, da so različne oblike prostovoljstva pomemben dejavnik varovanja človekovih pravic. Odziv prostovoljstva je pomemben segment civilne družbe, ki skrbi za nadzor nad zlorabo oblasti in tukaj želim prispevati tudi na Vrhniki. Lahko mi pripišete lastnosti gamsa zaradi poznavanja številnih tehnik gibanja v »prostoru«.
Sandra Japelj, MARJETICA
Sem dijakinja 4. letnika srednje zdravstvene šole Ljubljana. Za sabo imam že, kar nekaj prakse in sicer v Domu starejših Vrhnika, Bolnici Petra Držaja, Domu Poljane in Porodnišnici Ljubljana. Delo z ljudmi me zelo osrečuje in tudi v prihodnosti si želim opravljati delo v zdravstvu. Trenutno v svojem prostem času preko študentskega servisa opravljam delo kot natakarica v Športnem parku Bevke oz. ŠPB-ju kot lokal radi kličejo domačini. Če pa mi ostane še kaj časa pa se odpravim na kakšen sprehod po naravi, druženje s prijatelji ali pa preberem kakšno dobro knjigo.
V prihodnosti želim sodelovati v procesih zagotavljanja aktivne starosti starejših in zanesljive ter varne dolgotrajne oskrbe. Domačini me poznajo kot skromno dekle, ki je vedno pripravljena prisluhniti in pomagati ljudem tako z nasveti kot tudi z lastnimi rokami.
Dejan Džabić, RIS
Rojen sem 1996 v Ljubljani. Od rojstva živim na Vrhniki. Po izobrazbi sem avtoservisni tehnik. Po končanem šolanju sem se zaposlil v javnem sektorju na področju zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in plinom, kjer sem zaposlen že 6 let.
Trenutno uspešno zaključujem šolanje za mojstra strojnih inštalacij na srednji šoli Domžale; kar mi bo omogočilo pridobitev novih znanj in kompetenc.
V prihodnje si želim več kvalitetnih delovnih mest v kraju bivanja in širše možnosti za uspešnejše reševanje prvega stanovanjskega problema mladih družin; tudi tistih priseljenih na Vrhniko, ki so tukaj našli svoj dom. Prosti čas rad preživim v igri nogometa, kot tudi v družbi svoje družine in prijateljev.
Marko Mrzlikar, MORSKI KONJIČEK
Sem rojen Vrhničan iz Drenovega Griča. Po izobrazbi sem inženir informatike. Imam 34 let izkušenj pri delu v gospodarstvu. Sem ponosen oče dveh otrok, kar je moj največji dosežek. Ukvarjam se tudi z nenasilno komunikacijo, ki je univerzalni jezik življenja. Nenasilna komunikacija nam vsem skupaj pomaga da:
– povečamo naše sposobnosti, da v življenje vnašamo več smisla, povezanosti in možnosti izbire,
– se empatično povežemo s sabo in drugimi, da ustvarjamo bolj izpopolnjujoče odnose in
– trajnostno souporabljamo naravne vire v korist vseh nas.
Po astrološkem znamenju sem tehnica, zato imam rad simetrijo in si osebno prizadevam ustvariti ravnovesje na vseh področjih življenja. Odnosi so zame zelo pomembni zato se skozi življenje ves čas trudim, da so slednji čim bolj urejeni. Najbolje me ponazori v vodi lebdeči morski konjiček, ki se je sposoben zliti z okolico okrog sebe, ampak s svojo eleganco vedno pritegnit tudi pozornost.
Osebno se zavzemam za hitrejši prehod na uporabo obnovljivih virov energije sonca in vetra, večjo uporabo naravnih virov (predvsem lesa), ohranjanje čiste pitne vode in varovanje okolja.
Aktiven sem tudi na področju lastne samooskrbe pri pridelavi doma pridelane hrane.
Velik potencial podeželja v Sloveniji vidim predvsem v ekološki pridelavi hrane, saj je to naša naravna danost zelenega prstana kraja. Imam majhen vrt na katerem z mojo partnerko vrtnariva in pridelujeva domačo zelenjavo za dom. Prisegam na domačo ekološko polnovredno hrano in samooskrbo. Pridelujem ekološko marmelado iz sliv, brez dodanega sladkorja, ki jo potem rad podarim bližnjim in znancem za praznike. Pečem tudi kruh iz polnozrnate pirine in pšenične polnovredne moke. Za hobi izdelujem izdelke za dom iz masivnega hrastovega lesa. Veliko berem in se izobražujem, ker cenim znanje in vseživljenjsko učenje.
Nekaj let že prenašam svoje bogato znanje iz računalništva na starejše v okviru Večgeneracijskega centra Skupna točk na Vrhniki, letos pa tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je pričela z delom v prostorih Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Znanje je potrebno deliti, da bi v skupnosti lahko ustvarili vrednost in pogoje vključenost posameznikov v skupnosti.
Terezija Nikolčič, MARJETICA
Na jugozahodnem delu Ljubljanskega barja, na osamelcu Blatna Brezovica sem se davnega leta 1935 rodila v družino štirih otrok. V šolo sem hodila v domači vasi in kasneje na Vrhniko, na državno nižjo gimnazijo. Ker za šolanje doma ni bilo dovolj denarja, sem se zaposlila v podjetju Industrija usnja Vrhnika, kjer sem delala do upokojitve.
Že od rane mladosti sem spoznavala zelišča in njihovo moč. Ljubezen do zelišč mi je privzgojila preprosta ženička, moja mati. Pokazala mi je čudežne moči zelišč in vzbudila mojo otroško radovednost. Najbrž sem se že takrat nezavedno zapisala rožicam. Toplo mi je pri srcu, ko pomislim na pokojnega moža in mlajšega sina, na našo skupno pretečeno zeliščarsko pot. Bila je polna zdravega in napornega garanja. V teh letih smo pridelovali najrazličnejša zelišča, katere sem prodajala na Ljubljanski tržnici. Svoje bogato znanje sem strnila v knjigi Čaji dobre misli Terezije Nikolčič, kjer sem strnila moje bogato znanje o zeliščih. Da je knjiga ugledala luč sveta sem hvaležna svoji družini, predvsem pa drugemu sinu, ki mi je potrpežljivo stal ob strani pri nastajanju knjige.
V družini smo začeli zelišča gojiti že leta 1984 in tako sem se vpisala v Društvo zeliščarjev Slovenije. Še istega leta sem opravila prvi tečaj o zeliščih. Izpiti so obsegali znanje iz botanike, tehnologije, pridelave učinkovin in fitoterapije. Kasneje sem se udeležila še več tečajev in raznih predavanj. Leta 1992 sem s pomočjo družine pripravila prvo razstavo zdravilnih rastlin v Sloveniji, in sicer na Vrhniki. Občasno se pojavljam na radiu in televiziji, predavam po šolah in knjižnicah in svoje bogato znanje z veseljem in velikim upanjem prenašam na mlajše generacije.
V svojem bogatem življenju sem spoznala, da je narava večni vir življenja. Ko je človek iz davnine iskal hrano za golo preživetje, je bil vedno tesno v stiku z naravo. Spoznaval je koristne rastline in se z njimi hranil. Pri svojih boleznih je preizkušal zeli, spoznaval njihovo moč in delovanje. S tem si je lajšal tegobe in tako je še danes, kajti zdravljenje z zdravilnimi rastlinami ostaja večno.
Svoje delo sem posvetila Materi Zemlji, ki nas hrani, da preživimo, nas zdravi, nas miri, nas spodbuja; nas uči, odpravlja bolečine, nas razveseljuje, pa tudi hudo kaznuje. Zato varujmo naravo – varujmo sebe!
Karin Jerina, PTICA FENIKS
Trenutno štejem 19 let. Že od kar pomnim svoje prve spomine živim v Veliki Ligojni s svojimi starši ter starejšim bratom. Tudi pri zgodnjih letih moja zgovornost, radovednost, družabnost ter razigranost niso bile skrivnosti. V začetku svojega osnovnega šolanja sem naletela na nekaj učnih težav, ki so se morda pokazale pri mojih ocenah, a ne pri mojem delu. Kljub ‘povprečnim’ ocenam sem bila vedno pripravljena doseči zadane cilje. Ker so me vedno zanimali mediji, računalniki, fotografija in snemanje, sem svojo izobrazbo nadaljevala na Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani, katero sem junija 2022 s prav dobrim uspehom tudi končala.
Sedaj se moja izobraževalna pot nadaljuje na Fakulteti za medij in novinarstvo v Ljubljani. Če pa se predstavim v malo bolj zasebni luči. Kot sem že omenila sem zelo družabna oseba zato večino svojega prostega časa posvetim druženju s prijatelji. Kot hobi pa mi je produkcija in post-produkcija raznoraznih video posnetkov. Med 15. – 18. leta sem bila tudi aktivistka v organizaciji Noexcuse (Brez izgovora), kjer smo se mladi s pomočjo drugih organizacij borili za vse vrstne družbene težave, ki so prisotne še danes, kot za primer varstvo okolja, duševno zdravje, trajnostni razvoj, … Znotraj te organizacije sem prijela tudi priznanje za aktivno sodelovanje pri projektnem delu. Če se smem še malo pohvaliti sem skozi leta prijela tudi nekaj dodatnih pohval in priznanj na podlagi prostovoljstva in video produkcije. Že od vedno rada pomagam drugim in delam vidne stopinje proti pozitivni spremembi v našem svetu, kar pa mislim opravljati dokler bom le lahko.
In morda še malo bolj zanimivo dejstvo o meni, ena mojih ljubših živali je mitološka ptica Feniks. Katere sliko imam tudi v tetovirano na roki. Mene osebno pa to mitološko bitje vedno spominja na to, da se lahko na kateri koli točki življenja vedno dvigneš iz pepela, saj v življenju za nič ni nikoli ni prepozno.
Aljaž Slavec, PTICA
Diplomirani inženir strojništva, soustanovitelj in vodja razvoja v podjetju, ki se ukvarja z razvojem različnih trajnostnih rešitev povezanih s pitno vodo. Primarna dejavnost je razvoj in proizvodnja pametnih pitnikov za pitno vodo v urbanem okolju, z namenom ustvarjenja dostopa do lokalne in varne pitne vode ter boju proti uporabi plastenk za enkratno uporabo.
Podjetniško pot sem začel že pri 18 letih, ko je zaključna projektna naloga v sklopu srednješolske mature postala moja prva podjetniška ideja. S to idejo sem se tudi uvrstil na srednješolsko državno tekmovanje za podjetniške ideje, kjer smo z ekipo uspešno predstavili našo idejo in kasneje še na evropsko tekmovanje zelenih idej v okviru EU projekta Climate-KIC. Tam se je ideja uvrstila med najboljših 15 zelenih idej v Evropi.
Z vpisom na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani sem vedel, da si želim kariero graditi na kombinaciji podjetništva in tehnologije. In tako je pred 3 leti nastalo podjetje, ki je od leta 2022 naprej popolnoma francosko podjetje s sedežem v Parizu. Podjetje je nastalo v sodelovanju z mojim očetom, stopila sva skupaj in začela najino podjetniško pot. Odločitev, da se popolnoma slovensko podjetje naredi francosko podjetje je bila težka, ampak prava izbira. V lokalnem okolju in državi nisva dobila dovolj podpore, kot dva popolna začetnika v podjetniških vodah, zato je bila edina logična rešitev, da se podjetje seli v Francijo.
Kot predstavnik mlade populacije na Vrhniki, si želim predvsem tisto česar prej mladi nismo bili deležni. Možnost razvijanja, kreiranja in ustvarjanja takšnih in drugačnih idej, bodisi podjetniških, umetniških ali pa kakšnih drugih. Čas je, da se vsem mladim omogoči ustvarjanje v lokalnem okolju z nudenjem podpore na vseh področjih – primerni prostori za ustvarjanje in kreativo, mentorji, finančna podpora itd.
Helena Kern, BIKEC FERDINAND
Starši so mi dali ime Helena. Ko sem bila stara 1 leto smo se iz Komende preselili na Vrhniko. Kot otrok sem bila vedno v gibanju, radovedna in zgovorna. S svojimi otroško iskrenimi vprašanji oz. komentarji sem mamo in očeta večkrat spravila v zadrego. Tudi vzgojiteljica v vrtcu je morala z mano imeti veliko potrpljenja ob mojem nenehnem klepetanju, živahnosti in radovednosti. Najbolje me opiše bikec Ferdinand z marjetico med zobmi. Ta pravljični lik je nežen, strpen, razumevajoč, a zna pokazati tudi moč in napadalnost, ko je to potrebno. Ko se umiri se ne, da motiti in naprej živi po svojih načelih.
Ko sem sama kot vzgojiteljica v šolo pospremila kar nekaj generacij otrok, sem jih v njihovih stiskah in živahnosti zelo dobro razumela in jim lahko nudila oporo, jih spodbujala, tolažila. Opazovala sem, kako se vedenje otrok iz generacije v generacijo spreminja. Včasih plahi, preplašeni so otroci postali ne samo bolj samozavestni, ampak zelo egoistični. Jaz, jaz bi, jaz hočem, jaz nisem kriv(a), jaz bom prva (prvi) … Težko je bilo ustreči vsem. Znašla sem se v trikotniku zahtev otroci, starši in vrtec. Nekako sem se prebila skozi vsa šolska leta in kar uspešno krmarila med razumevanjem otrok, zahtevami staršev in obveznostmi do vrtca s pogovori, delavnicami, povabili staršev, da pridejo na obisk v skupino….
Zdaj je vse to za menoj in sem vesela, da sem ohranila otroško veselje do življenja. Veselo raziskujem, berem, klepetam do onemoglosti, se družim in izobražujem. Sem aktivna v društvu Kneipp, kjer želim z aktivnim življenjskim slogom spodbuditi predvsem starejše, da se nam pridružijo na delavnicah, predavanjih, gibalnih uricah in izletih. Vse to, kar tudi sama in v društvu Kneipp živimo, se odraža v ideji 1890, ki povezuje, nudi pomoč in sodelovanje ljudi, katerim je mar za ljudi, okolje ter kraj v katerem živimo. In kot pravi Tomaž Domicelj v svoji pesmi: »Življenje je lepo, če ga živiš kot ponuja se samo in ne, da ti ga spremeniš …«
Milan Maksimovič – Max, LEV
Od nekdaj Vrhničan. Praktik, ki se ne ustraši nobenega tehničnega izziva, naj bo to izdelava elektronske naprave, popravilo kolesa, avtomobila ali gradnja lastne družinske hiše nad Staro cesto. Že kot otrok sem rad reševal tehnične probleme v kar me je vpeljal oče Dragan. S prihodom računalništva sem dobil nov izziv in se kmalu sam izobrazil v tehniškem in programerskem znanju. Zato sem si tudi izbral elektrotehniško srednjo šolo Vegova kot mojo nadaljnjo pot v iskanju znanja in digitalnih veščin.
Po srednji šoli sem odšel v “vojsko”, kar je delno začrtalo mojo nadaljnjo pot. Leta 1992 sem zaključil šolanje 1. generacije podčastnikov na podčastniški šoli Slovenske vojske in se zaposlil kot poveljnik oddelka za zveze v 54.OkMB na Vrhniki, kjer sem si nabral veliko dragocenih izkušenj pri delu v skupnosti in med mladimi. Kot informatika, samouka me je vedno bolj privlačilo delo v informatiki zato sem se leta 1998 pridružil slovenskemu državnemu telekomunikacijskemu podjetju. Ob delu sem se izšolal v poklic Diplomirani organizator – menedžer v Informatiki. Kasneje je bilo hčerinsko podjetje priključeno matičnemu podjetju, kjer še danes opravljam delo IKT Inženirja.
Družina je pri meni vedno bila na prvem mestu, saj le tako lahko prenašamo naše vrednote na mlajše rodove, ulica je veliko težji učitelj. Velikokrat se vprašam, kaj bomo z današnjim odnosom do sveta, narave, človeka pustili našim zanamcem? Odgovor, ki se mi podaja je trajnostna naravnanost, nazaj k in v sožitju z naravo. Zavedam se pozitivnega vpliva rekreacije v naravi na dobro počutje in zdravje nas vseh. Menim, da je rekreacija nujno potrebna za vzpostavitev notranjega ravnovesja človeškega duha v teh “prehitrih” časih digitalizacije sveta. Osebno najraje preživljam čas v naravi, na gorskem kolesu. Že leta 1999 sem si kupil prvo polno vzmeteno kolo od takrat je vožnja MTB kolesa v naravnem okolju moja prva oblika sproščanja in rekreacije. Sem tudi član društva KD RAM katerega vizija je razvoj kolesarskega potenciala na Vrhniški in širše v regiji. Društvo KD Ram že sodeluje v okviru projekta »Kolesarski center Vrhnika 2030« kjer si skupaj prizadevamo za vzpostavitev enosledne kolesarske poti s Planine. Še naprej si bomo odgovorno prizadevali za trajnostni razvoj kolesarske skupnosti, kolesarskega športa, kolesarske infrastrukture in programov za mlade na Vrhniki.
Ina Io, SOVA
Sem Ina Io, stara 30 let in prihajam iz Ligojne. Kot otrok sem gulila klopi osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki in kasneje nadaljevala svojo izobrazbo v tujini. Moje zanimanje že od nekdaj predstavlja globina človeškega uma. V prostem času zelo rada berem. Imam dv čudovita otroka, ki sta moja največja učitelja.
Sem ustanoviteljica Inštituta za motnje spanja otrok in dojenčkov Ljubljana, moje delo pa obsega obravnavo dojenčkov in malčkov, ki imajo težave s spanjem. Vodim tudi delavnice senzorne integracije za otroke in starše.
Velika želja je, da bi lahko Vrhniko naredili podjetnikom bolj prijazno in dostopno. Predvsem je moja vizija, da bi se tovrstne storitve za podporo staršem in otrokom lahko ponudile tudi v skupnosti na Vrhniki. Primanjkuje nam centrov za pomoč staršem, otrokom v stiski, prav tako pa za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Moja vizija je, del te strokovne pomoči pripeljati in omogočiti tudi na Vrhniki.
Za sebe lahko povem, da se rahla samotarska, skrivnostna opazovalka in nočna ptica. Tudi sama vedno opazujem, kot to počne sova. To je ena izmed lastnosti moje osebnosti – analiziranje. Rada imam svoj mir, moje misli pa postanejo kreativne šele, ko se znoči. Sem tudi nežna a hkrati močna. Tulipan je tudi simbol močnih čustev, romantike. Sama sem zelo čustvena in srčna. Verjamem v ljubezen na prvi pogled.
Edvarda Šteblaj, PIKAPOLONICA
Kličejo me preprosto Eda. Sem kristjanka in montessorijanka. Na tem temeljijo tudi moji življenjski nazori o človeku, družbi, svetu. Blizu so mi misli kot npr. M. Gandija »Ti moraš biti sprememba, ki jo želiš videti v svetu«.
Sicer sem oblikovalka, prof. lik. ped., pedagoginja in terapevtka montessori ter soustanoviteljica Združenja Montessori Slovenija. Seveda pa sem z velikim veseljem in predanostjo tudi žena, mama štirih odraslih otrok in babica.
Vesel/veder značaj, optimističen duh in ustvarjalni um mi pomagajo, da znam pogledati prihodnost in hkrati spoštujem tradicijo. Zavedam se svetovnih vprašanj in jih vključujem tako v programe dela, kot tudi v osebni življenjski slog. Razumem, da imamo vsi enake človeške težnje in da je hkrati vsak od nas individuum.
Rada imam raznolikost in cenim edinstvenost vsake osebe. Moja strast in življenjski cilj je najti potencial vsakega otroka in vsakega mladega človeka. Pogosto spodbujam k nadaljevanju velike zapuščine dr. M. Montessori, naj svet spremenimo v boljši kraj, kraj miru in da prihodnost gradimo skupaj. No, rada pa imam tudi vagabundska potovanja, latte macchiato ali kozarec dobrega vina z možem ali skodelica zelenega čaja s prijateljico/ami, klepetanje in razpravljanje z mojimi otroki in igranje z vnuki pa brkljanje po hiši ali okrog nje pa Lindy hop, kvačkanje, …
Na Vrhniko sem se primožila pred dobrimi 30. leti. Prišla sem iz moje čudovite Gorenjske. Vedela sem, da če se želim tudi tu počutiti kot doma, se moram vključiti, moram prispevati. Z možem sva ustanovila podjetje, ki se je ukvarjalo z vizualno komunikacijo. Takrat je bilo moje delo povezano pretežno z oblikovanjem. Skupaj z ekipo KPV smo bili pionirji ozaveščanja in vzgoje k ločevanju odpadkov. Najbolj logično je bilo, da začnemo pri otrocih. Moja naloga je bila celostna vizualna podoba, marketing. Še danes me veseli, da se simboli za posamezne odpadke še niso kaj dosti spremenili (žabica, miška, časopis Ogrizek…). Seveda je tudi kultura moja ljubezen. Takrat sem veliko oblikovala za takratni JSKD in Cankarjev dom (vabila, zloženke, miniature Cankarjevih črtic…).
Zadnjih 20 let pa sem predana vzgoji, vzgoji danes za jutri. Vzpostavila sem štiri vrtce montessori in zadnja dva sta naša družinska. 10 leto teče od kar smo začeli z Gorenjsko hišo otrok (Radovljica) in pred 9 leti smo tudi Vrhniki prispevali vrtec, ki deluje po programu montessori, v okviru katerega izvajamo tudi različne delavnice za osnovnošolce, mlade, starše, učitelje ter terapijo montessori.
Največ, kar pa sva lahko z možem prispevala kraju pa so zagotovo štirje Vrhničani, za katere si želiva, da bi se, kjer koli že bodo, počutili sprejete in vredne, da bi z veseljem prispevali svoje talente in se zavedali, da so soodgovorni za našo prihodnost. To želim za vsakogar…
Zakaj pikapolonica? Ne vem: preprosto, ker je fletna, majhna, pa tudi koristna, ljudem se zdi prijazna, menda je sinonim za srečo in rodovitnost, pa še pike ima, ki so meni všeč. In še nekaj jo povezuje z mojim delom: njena ličinka med rastjo štirikrat spremeni kožo, preden se spremeni v odraslo žival. Tudi otrok prehaja skozi štiri razvojne ravnine, preden postane odrasla osebnost.
Eva Vrhovec, PTICA PIVKA
Rojena sem leta 1995 v Ljubljani, celotno otroštvo pa sem preživela na Zaplani, zato se dobro zavedam pomena tesno sodelujoče in med seboj povezane lokalne skupnosti.
Prosti čas najraje preživljam na dolgih sprehodih v gozdu, ki me kot veliko ljubiteljico narave vedno navdajo z novo mero zagona in pozitivne energije. Trenutno dokončujem študij Tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi, že štiri leta pa se ukvarjam s turistično in gostinsko dejavnostjo v enem izmed najbolj turistično razvitih krajev v Sloveniji. Vsakodnevno vpletena v turizem se iz prve roke učim o pomenu turističnega razvoja ter njegovih vplivih na kraj, podeželje, naravo in lokalno okolje ter tam živeče ljudi.
Vrhniko vidim kot kraj, ki lahko človeku ogromno (po)nudi, potrebuje pa posameznike, ki jim bo mar za dobrobit prebivalcev in širše skupnosti ter bodo lahko k temu prispevali svoje znanje, izkušnje ali finančni kapital. Kot nekdo, ki se je dobil priložnost za delo izven domačega kraja verjamem, da si mladi želijo živeti in delati v kraju bivanja, ki jim lahko nudi več kot le stalni naslov. Vrhnika z okolico naj postane kraj, ki mladim nudi možnosti, priložnosti in podporo pri uresničitvi svojih osebnih ciljev.
