Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, povezuje ljudi in kraje na območju 1.890 km² porečja Ljubljanice. Ljubljanica je skupaj z Ivanom Cankarjem pomemben del identitete kraja: reka pripoveduje zgodbo o naravi in življenju ob vodi, Cankar pa o kulturi, jeziku in ljudeh tega prostora. Na teh temeljih društvo povezuje naravno in kulturno dediščino s sodobnim, trajnostnim razvojem podeželja.
Reka, ki povezuje kraje in ljudi
Porečje Ljubljanice je eno najdragocenejših naravnih in kulturnih območij Slovenije. Od notranjskih kraških polj, Cerkniškega jezera in Planinskega polja do Vrhnike in Ljubljanskega barja se razprostira pokrajina, ki jo zaznamujejo izjemna biotska raznovrstnost, bogata zgodovina in stoletja sobivanja človeka z naravo.
Posebno mesto ima Ljubljanica, ki s svojo razvejano kraško vodno potjo simbolizira povezanost površja in podzemlja. Njene vode že stoletja sooblikujejo življenje ob reki, kmetijsko krajino, kulturno dediščino in zgodbe krajev, skozi katere teče.
Voda je vir življenja, ki omogoča obstoj ljudi. Reke, potoki, izviri, mokrišča in manjša vodna telesa niso le del naše naravne dediščine, temveč tudi življenjski prostor številnih vrst ter pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravega okolja.
Društvo Ljubljanica razumemo kot orodje za trajnostni razvoj podeželja v celotnem porečju Ljubljanice. Porečje Ljubljanice vidimo kot zeleno regijo modrega gospodarstva, v kateri so čista pitna voda, ohranjeni naravni viri in lokalno pridelana hrana temelj kakovostnega življenja, obenem pa priložnost za razvoj novih dejavnosti in storitev.
Pri tem imajo osrednjo vlogo ljudje: mladi, kmetje, podjetniki in obrtniki. Društvo jih povezuje z raziskovalci, društvi in lokalnimi skupnostmi ter jim pomaga razvijati skupne zamisli. V duhu nekdanjih zadrug gradi na sodelovanju, izmenjavi znanja in medsebojni podpori, vendar z novimi pristopi in priložnostmi današnjega časa.
Društvo ima status socialnega podjetja, status raziskovalne skupine pri ARIS ter status delovanja v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja, gozdarstva in ohranjanja narave. Deluje tudi na področjih kjer se krepijo dejavnosti povezane s kulturo, turizmom in mednarodnim sodelovanjem.
Trije stebri delovanja: kmetijstvo, dediščina in turizem
Kmetijstvo je eden ključnih temeljev življenja in razvoja podeželja v porečju Ljubljanice. Kmetije zagotavljajo lokalno pridelano hrano, skrbijo za travnike in kulturno krajino ter ohranjajo povezanost človeka z naravo. Društvo spodbuja njihov razvoj tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, kot so predelava domačih pridelkov, neposredna prodaja, lokalna kulinarika in doživetja na kmetijah. Tako nastajajo nove možnosti za delo, dodatni prihodki in priložnosti za mlade. Vse to temelji na skrbnem ravnanju z naravnimi viri – predvsem s čisto pitno vodo, rodovitno zemljo, gozdovi in pestrostjo žive narave.
Drugi steber je naravna in kulturna dediščina, ki daje porečju Ljubljanice posebno identiteto. Ljubljanica, reka sedmerih imen, povezuje kraje, ljudi in njihove zgodbe, na Vrhniki pa skupaj z Ivanom Cankarjem pomembno sooblikuje identiteto kraja ter njegovo prepoznavnost, zgodovino in kulturno dediščino.Od kraških izvirov in mokrišč do zgodovinskih in arheoloških posebnosti je to dediščina, ki jo želimo ohranjati in približati tudi mlajšim generacijam. Društvo povezuje znanje, lokalne pobude in sodelovanje ljudi, da bi narava in dediščina ostali živi del vsakdanjega življenja ter podlaga za trajnostni razvoj.
Tretji steber je zeleni butični turizem, ki iz naravnih in kulturnih posebnosti ustvarja kakovostna, pristna doživetja. Poudarek je na razvoju storitev in doživetij v naravi, ki domačinom in obiskovalcem približajo Ljubljanico, podeželje, domačo hrano, rokodelstvo in zgodbe lokalnih ljudi. Pri tem imajo pomembno vlogo kmetje, mladi, podjetniki in obrtniki, ki lahko skupaj razvijajo nove ponudbe in dopolnilne dejavnosti. Ne želimo množičnega turizma, temveč takšnega, ki spoštuje naravo, varuje čisto vodo in ustvarja koristi za domačine. Prav v povezovanju kmetijstva, dediščine in turizma vidimo priložnost, da porečje Ljubljanice zaživi kot zelena regija modrega gospodarstva.
Od idej do konkretnih projektov
Skrb za vodo je neločljivo povezana s skrbjo za naravo in prihodnost podeželja. Ohranjanje čistih vodnih virov, obnova mlak in kalov ter varovanje obvodnih habitatov prispevajo k biotski raznovrstnosti, večji odpornosti krajine na sušo in druge posledice podnebnih sprememb ter kakovosti življenja ljudi.
Društvo Ljubljanica svoje poslanstvo uresničuje tudi z vključevanjem v razvojne, raziskovalne in evropsko sofinancirane projekte, ki povezujejo različna strokovna področja in prinašajo konkretne rezultate v lokalno okolje.
Med pomembnimi vsebinami so projekti ohranjanja vrstno bogatih travnikov, vzpostavljanja in obnove mejic, varovanja biotske raznovrstnosti ter razvoja novih možnosti za trajnostno kmetovanje. Posebno pozornost društvo namenja prenosu znanja v prakso, sodelovanju s kmetijami in iskanju rešitev, ki so uporabne v praksi.
Pomembno področje predstavljajo tudi projekti, ki povezujejo naravo, zdravje in socialno vključenost. Med njimi so razvoj terapevtskih dejavnosti na kmetijah, programi dobrega počutja v naravi ter aktivnosti, namenjene medgeneracijskemu sodelovanju in vključevanju ranljivih skupin.
S sodelovanjem v lokalnih razvojnih partnerstvih društvo prispeva tudi k oblikovanju novih turističnih in izobraževalnih vsebin, ki predstavljajo produkte slovenskega podeželja ter spodbujajo njegovo trajnostno prihodnost.
Povezovanje kot temelj prihodnosti
Posebna vrednost Društva Ljubljanica je v povezovanju. Naravni viri, kmetijstvo, turizem, dediščina in podjetništvo niso ločeni svetovi, temveč deli skupne razvojne zgodbe. Društvo kot sodobni naslednik zadružnega povezovanja spodbuja sodelovanje in daje podeželju nov utrip.
Želimo si podeželja, kjer imajo mladi razlog, da ostanejo ali se vrnejo, kjer kmetije razvijajo dopolnilne dejavnosti, podjetniki in obrtniki ustvarjajo nove storitve, ljudje pa skupaj skrbijo za čisto pitno vodo, lokalno hrano in ohranjeno naravo. Tako trajnostni razvoj postane del vsakdanjega življenja.
Društvo Ljubljanica tako ne ohranja le zgodb preteklosti, temveč soustvarja prihodnost porečja Ljubljanice kot zelene regije modrega gospodarstva, v kateri Ljubljanica povezuje ljudi, naravne vire in nove priložnosti. S povezovanjem in sodelovanjem dajemo podeželju nov utrip.
Več informacij: www.drustvoljubljanica.si