»Med seboj naj tekmujejo ideje, ne ljudje«
Sem Peter Gabrovšek, kandidat za župana na županskih volitvah in predstavnik Ideje 1890. Rojen sem v Ljubljani, odraščal pa sem na Stari Vrhniki, kjer z družino živim še danes. Vrhnika je moj dom in kraj, ki ga dobro poznam – po njegovih lepotah in priložnostih, pa tudi po težavah, s katerimi se občani srečujejo vsak dan.
Po končani Srednji kemijski šoli sem se ob delu dodatno izobraževal na področju kemije, organizacije in managementa. Več kot štiri desetletja sem delal na različnih odgovornih delovnih mestih. V Industriji usnja Vrhnika sem napredoval od izmenovodje do tehničnega direktorja, v Preventu sem deloval kot prokurist in sodeloval pri kriznem vodenju, pozneje pa sem vodil Center za ravnanje z odpadki Vrhnika. Te izkušnje so me naučile, da je treba težave najprej dobro razumeti, nato poiskati izvedljive rešitve in prevzeti odgovornost za njihovo uresničitev.
Dejaven sem bil tudi v lokalni skupnosti. Vodil sem Krajevno skupnost Stara Vrhnika in Nogometni klub Vrhnika. Pri delu z ljudmi sem se vedno trudil prisluhniti različnim mnenjem in povezati tiste, ki lahko skupaj dosežejo kaj koristnega. Verjamem, da občina dobro deluje takrat, ko se o pomembnih vprašanjih pogovarjamo odprto in občane vključimo že pri iskanju rešitev.
Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da lahko Vrhnika bolje izkoristi svoje ljudi, naravne danosti in kulturno dediščino. Ideja 1890 je nastala iz skupne želje za kakovostnejše življenje občanov. Ljudi ne želimo deliti po politični pripadnosti; podprli bomo dobre predloge ne glede na to, od kod prihajajo. Pomembno je, ali prinašajo konkretno korist občanom.
Zavzemam se za učinkovitejše reševanje prometnih težav, urejanje infrastrukture in kanalizacije tam, kjer še ni urejena, ter zmanjševanje obremenitev okolja in neprijetnih vonjav. Pomembno se mi zdi tudi, da Vrhnika odgovorno razvija svoje naravne in kulturne znamenitosti ter ustvarja več priložnosti za družine, mlade, starejše, podjetnike in društva.
Januarja letos sem se upokojil, vendar želje po delu za domači kraj nisem izgubil. Vodenje občine razumem kot odgovorno služenje ljudem: z jasnimi prioritetami, premišljenim ravnanjem z javnim denarjem in sodelovanjem z vsemi, ki želijo za Vrhniko narediti nekaj dobrega.
1. Promet: od hitrih izboljšav do dolgoročnih rešitev
Prometnih težav na Vrhniki je veliko, vendar so nekatere rešljive hitro in z razmeroma majhnimi posegi. Najprej moramo poskrbeti za varnost in boljši pretok prometa.
Pri semaforiziranih križiščih je treba preveriti in prilagoditi intervale. Pri semaforju pri občini bi iz smeri Ljubljane za deset sekund podaljšali čas za zavijanje proti Verdu. Podaljšali bi tudi čas za zavijanje s Ceste 1. maja na Tržaško cesto.
Posebej pomembna je varnost pešcev. Zeleni interval za prečkanje ceste je treba prilagoditi tako, da se rdeča luč ne prižge, ko so učenci še sredi prehoda. Otroci so takrat lahko zmedeni, nestrpni vozniki pa jih s hupanjem še dodatno vznemirjajo. Čas za prečkanje mora ustrezati dejanskim razmeram in hitrosti hoje.
Preveriti je treba tudi prometne znake pri nekaterih hitrostnih ovirah. Ponekod je pred oviro določena hitrost 40 kilometrov na uro, vendar jo je mogoče varno prevoziti le precej počasneje. Znak je treba uskladiti z dejansko višino in obliko ovire ali pa oviro prilagoditi.
Zmanjšanje tranzitnega prometa je bilo eno glavnih vprašanj že v mojem programu za volitve leta 2018. Dejstvo, da o tem govorimo tudi po osmih letih, kaže, da težava še ni ustrezno rešena.
Na južni obvoznici je treba zgraditi še most čez Ljubljanico, ki bi omogočil dostop do avtoceste iz industrijske cone Tojnice. Severna obvoznica je delno zgrajena do območja nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki. Za njeno nadaljevanje je treba poiskati dolgoročno rešitev, ki bo varovala otroke in ohranila kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Prometne razmere na Vrhniki bi se izboljšale tudi z izgradnjo tretjega pasu avtoceste proti Ljubljani in dodatnega pasu na ljubljanskem avtocestnem obroču, kar bi pomagalo odpraviti ozko grlo pri razcepu Kozarje.
2. Ključni projekti
Med ključne projekte uvrščam dokončanje kanalizacijskega projekta ter severne in južne obvoznice. Posebno pozornost je treba nameniti tudi stanovanjskim možnostim za mlade družine in gradnji oskrbovanih stanovanj za starejše. Po mojem mnenju je najprimernejša lokacija za to prostor nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki.
3. Razvoj turizma
Ključno je, da v Močilniku uredimo parkovne in rekreacijske površine, kjer bodo obiskovalci lahko doživljali naravo ter naravno in kulturno dediščino. Pri tem je pomembno vsebinsko sodelovanje z Društvom Blagajana, Društvom Ljubljanica, lokalnim gospodarstvom in občino.
Močilnik moramo povezati s središčem Vrhnike, Cankarjevo dediščino, lokalno kulinariko in ponudniki storitev. Tako lahko ustvarimo prepoznavna in avtentična doživetja, ki bodo obogatila utrip kraja in prispevala k ponovnemu zagonu butičnega turizma na Vrhniki.
4. Zmanjševanje neprijetnih vonjav
Vrhnika se s problemom smradu ukvarja že desetletja, vendar ustrezne rešitve še nismo našli. Saubermacher je leta 2020 na mojo pobudo, ko sem vodil CRO Vrhnika, zaprl kompostarno, saj podjetje ni želelo biti med možnimi povzročitelji smradu. Toda smrad po zaprtju ni izginil.
Študija podjetja Atmosferix d. o. o., ki je leta 2026 ocenila obremenjenost zunanjega zraka z vonjem v občini Vrhnika, je dobro izhodišče za nadaljnje ukrepe. Občina mora skupaj z upravljavci dejavnosti poiskati rešitve za zmanjšanje emisij, ki povzročajo smrad. Rešitev ni v zahtevi po zapiranju obratov, temveč v sodelovanju in zmanjševanju njihovih vplivov. Tudi sami občani ustvarjamo odpadke, zato je pomembno odgovorno ravnanje vseh.
5. Zdravstveni dom
Zdravstvenim delavcem moramo zagotoviti dobre delovne pogoje, ki bodo glede na okolico vsaj deloma nadpovprečni. Plače so v javnem zdravstvu praviloma primerljive po vsej državi, zato lahko veliko naredimo z urejenimi prostori, sodobno medicinsko opremo, dobro informacijsko podporo in dostopnim parkiranjem.
V zadnjih štirih letih smo na tem področju zamudili pomembno priložnost. Zdravstveni dom je pripravil idejne načrte, na voljo je bilo približno pet milijonov evrov njegovih sredstev, obstajala pa je tudi možnost pridobitve okoli dveh milijonov evrov evropskih sredstev. Ob rasti cen gradbenih del za 30 do 35 odstotkov je še toliko pomembneje, da čim prej poiščemo izvedljivo rešitev in projekt premaknemo naprej. Tako bomo izboljšali dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe ter ustvarili boljše pogoje za delo zdravstvenih delavcev.
6. Krajevne skupnosti
Več pozornosti je treba nameniti krajevnim skupnostim, jim dati večjo vlogo pri odločanju in prisluhniti potrebam ljudi. Zagotoviti je treba dodatna sredstva za manjše lokalne projekte, ki izhajajo iz dejanskih potreb krajanov in prispevajo k razvoju posameznih vasi. S tesnejšim povezovanjem krajevnih skupnosti, občine, društev in lokalnih ponudnikov si bomo prizadevali oživiti utrip vasi ter zagotoviti enakomernejši razvoj podeželja, kakovostnejše bivanje in več priložnosti za vse generacije.
7. Prostori za šport, kulturo in skupnost
Na podlagi analize obstoječega stanja in pogovorov z društvi, krajevnimi skupnostmi ter lokalnimi ponudniki bomo prepoznali dejanske potrebe, interese in razvojne možnosti. Prednost bomo namenili obnovi in učinkovitejši uporabi obstoječih športnih, kulturnih in skupnostnih prostorov ter projektom, ki spodbujajo povezovanje generacij, društev, kmetij, mladih podjetnikov in obrtnikov.
Društvom je treba zagotoviti tudi znanje in podporo pri pripravi projektov ter pridobivanju dodatnih, predvsem evropskih sredstev. Tako bomo lažje uresničevali razvojne pobude v središču Vrhnike in krajevnih skupnostih.
8. Stanovanja za mlade in starejše
To vprašanje sem že obravnaval v odgovoru na tretje vprašanje. Dodal bi, da bi lahko stanovanja, ki bi se sprostila, ko bi se starejši preselili v oskrbovana stanovanja, ponudili mladim družinam. Tako bi starejšim omogočili varnejše bivanje, mladim pa olajšali dostop do stanovanja.
9. Mladinski in medgeneracijski center
Vzpostavitev mladinskega centra vidimo kot priložnost za širše medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje na občinski ter medobčinski ravni, ki bi vključevalo občine Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer.
Kot možno lokacijo vidimo prostor med Črnim orlom in nekdanjim baliniščem Blagajana ob Tržaški cesti. Tam bi lahko zaživel medgeneracijski center kot povezovalni prostor društev, študentov, mladih in starejših.
Na podlagi analize obstoječega stanja in pogovorov z zainteresiranimi želimo prepoznati dejanske potrebe, interese in razvojne možnosti ter v sodelovanju z občinami, društvi in
drugimi poiskati ustrezne vire financiranja. Center bi tako lahko postal prostor druženja, ustvarjanja in sodelovanja vseh generacij.
10. Povezovanje generacij
Medgeneracijski center bi starejšim omogočil druženje in različne dejavnosti, hkrati pa povezoval mlade in starejše. Starejši bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami mladim v vrtcih, šolah in delavnicah predstavili običaje, pesmi, igre, kulinariko in zgodbe.
Sodelovanje v občinskem svetu
Pri vodenju občine ni pomembno, kdo poda predlog, ampak ali je dober za občane in razvoj občine. Med seboj naj tekmujejo ideje, ne ljudje ali politične stranke.
Prizadeval bi si za sodelovanje z vsemi svetniškimi skupinami. Pomembni so odprt pogovor, spoštovanje dogovorov in skupni cilji. Pri pomembnih projektih se je treba pravočasno dogovoriti o prioritetah in odgovornostih.
Sodelovanja ne bi izključeval zaradi strankarske pripadnosti. Podprl bi vsak dober predlog, če je pripravljenost za konstruktivno delo, če je vse pregledno in če se z javnim denarjem ravna odgovorno.
Občani od nas pričakujejo rezultate, ne političnih obračunavanj. Različne poglede moramo znati povezati v odločitve, ki bodo dobre za Vrhniko in vse krajevne skupnosti.
Peter Gabrovšek in ekipa 1890
Ideja 1890 od ljudi ZA razvoj na Vrhniki in okolici