Ohranjanje kmetijstva, spodbujanje lokalno pridelane hrane, razvoj butičnega turizma ter tesnejše povezovanje krajevnih skupnosti so temelji trajnostnega razvoja podeželja in vasi, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju vseh generacij.
Podeželje Vrhnike je prostor bogate naravne in kulturne dediščine, kmetij, gozdov, travnikov ter številnih vasi in zaselkov, ki vsak zase prispevajo k prepoznavnosti občine. Toda podeželje ni le prostor ohranjene narave in lepih razgledov. Predvsem je dom ljudi, ki tukaj živijo, delajo, ustvarjajo in si želijo kakovostnih pogojev za življenje.
Trajnostni razvoj podeželja zato pomeni veliko več kot ohranjanje naravnega okolja. Pomeni podporo kmetijstvu, ustvarjanje novih razvojnih priložnosti, urejeno infrastrukturo, dostopne storitve in vključevanje prebivalcev v odločitve o prihodnosti njihovih krajev.
Kmetijstvo in lokalna samooskrba kot temelj razvoja podeželja
Kmetijstvo ima pri ohranjanju podeželja nenadomestljivo vlogo. Kmetije zagotavljajo lokalno pridelano hrano, ohranjajo kulturno krajino, preprečujejo zaraščanje kmetijskih zemljišč in prispevajo k poseljenosti podeželja.
Posebno pozornost moramo nameniti mladim kmetom, ki prevzemajo družinske kmetije in se odločajo za nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Njihova prihodnost je tesno povezana s prihodnostjo naših vasi.
Zato v programu 1890 predlagamo 100.000 EUR letno za mlade kmete, namenjenih posodobitvi kmetij, zagonu dopolnilnih dejavnosti in povečanju samooskrbe lokalne skupnosti s hrano.
Ob tem želimo spodbujati tesnejše sodelovanje med lokalnimi pridelovalci, gostinci, javnimi zavodi in prebivalci. Lokalno pridelana hrana mora dobiti več priložnosti na domačem trgu, saj s tem podpiramo domače kmetije, zmanjšujemo transportne poti in krepimo prehransko varnost.
Več sredstev in večja avtonomija krajevnih skupnosti
Vsaka vas ima svoje značilnosti, potrebe in razvojne priložnosti. Zato morajo imeti krajevne skupnosti pomembnejšo vlogo pri načrtovanju in izvajanju lokalnih projektov.
Zavzemamo se za več finančnih sredstev in večjo avtonomijo krajevnih skupnosti, ki bodo lahko v sodelovanju z lokalnimi društvi, gospodarstvom in krajani samostojneje izvajale nujno potrebne investicije ter manjše razvojne projekte.
Pomembno je tudi pravičnejše razporejanje občinskih sredstev. Na podlagi vnaprej dogovorjenih, preglednih meril želimo zagotoviti enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti, ne glede na njihovo velikost ali oddaljenost od središča Vrhnike.
Urejena infrastruktura in dostopnost storitev
Kakovost življenja na podeželju je močno odvisna od urejene infrastrukture. Varne in vzdrževane ceste, oskrba s pitno vodo, kanalizacija, javna razsvetljava ter prometne povezave so osnovni pogoji za življenje in razvoj vasi.
Na območjih z razpršeno poselitvijo, kot je Zaplana, je še posebej pomembno redno vzdrževanje cest, urejanje odvodnjavanja in zagotavljanje varnih prometnih povezav.
Pomembno je tudi izboljšanje javnega potniškega prometa. Zavzemamo se za razvoj mreže javnih prevozov za šolsko mladino, aktivne družine in starejše, ki bi prebivalcem podeželja omogočila lažji dostop do šol, zdravstvenih storitev, delovnih mest in drugih vsakodnevnih opravkov.
Med konkretnimi potrebami izpostavljamo tudi varnejšo ureditev avtobusnega postajališča na Cesarskem vrhu ter prizadevanja za vzpostavitev železniške postaje na Verdu.
Razvoj podeželja mora temeljiti na dejanskih potrebah krajanov in dolgoročnem načrtovanju, ne zgolj na posameznih večjih investicijah.
Nova delovna mesta in dopolnilne dejavnosti na podeželju
Podeželje mora ostati prostor, kjer ljudje ne le prebivajo, temveč imajo tudi možnosti za delo, podjetništvo in ustvarjanje prihodnosti.
Spodbujati želimo razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, lokalne obrti, storitvenih dejavnosti, podjetništva in dela od doma. Takšen razvoj omogoča nova delovna mesta v domačem okolju, zmanjšuje dnevne migracije in prispeva k manjšim prometnim obremenitvam.
Pri tem je pomembno, da občinski prostorski načrt omogoča razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim okoljem. Zato si bomo prizadevali za odpravo nepotrebnih omejitev, ki krajanom otežujejo opravljanje podjetniške in obrtne dejavnosti na domačem naslovu.
Pomembno razvojno priložnost predstavlja tudi premišljeno pridobivanje in zaokroževanje občinskih zemljišč, ki bi omogočalo ustrezno prostorsko načrtovanje ter razvoj novih dejavnosti v interesu lokalne skupnosti.
Trajnostni butični turizem in ohranjanje podeželske dediščine
Podeželje Vrhnike ponuja številne možnosti za razvoj trajnostnega butičnega turizma, ki temelji na naravnih danostih, lokalni kulinariki, kulturni dediščini in pristnih doživetjih.
Ljubljanica s pritoki, gozdovi, pohodne in kolesarske poti, tradicionalni dogodki ter lokalne kmetije predstavljajo priložnost za oblikovanje povezane turistične ponudbe.
Posebno pozornost želimo nameniti razvoju turističnih doživetij, ki bodo koristila tako obiskovalcem kot domačinom ter ustvarjala dodatne možnosti za lokalne ponudnike.
Primer takšnega območja je Ulovka na Zaplani, ki je bila nekoč pomembno središče smučanja, rekreacije in druženja. Spomini na smučišče, brunarico, športne aktivnosti in tradicionalna prvomajska praznovanja nas opominjajo, kako pomembni so prostori, ki povezujejo ljudi.
Danes Ulovka predstavlja priložnost za razmislek o novih vsebinah, ki bi ob spoštovanju narave in potreb prebivalcev ponovno prispevale k razvoju kraja.
Podobne razvojne možnosti prepoznavamo tudi na območju Stare žage na Verdu nad Retovjem in drugih lokacijah, kjer lahko s sodelovanjem domačinov, krajevne skupnosti, društev in lokalnega gospodarstva ustvarjamo nova doživetja.
Pri tem je pomembno, da športno-rekreacijske površine omogočajo tudi razvoj turistične ponudbe, njihovo urejanje in uporaba pa spoštujeta značilnosti prostora in kakovost bivanja domačinov.
Povezovanje krajanov in ohranjanje življenja v vaseh
Vasi niso le skupine hiš, temveč skupnosti ljudi, ki jih povezujejo tradicija, medsebojna pomoč in skupni dogodki.
Pomembno vlogo imajo lokalna društva, prostovoljci in krajevne skupnosti, ki organizirajo kulturne, športne in družabne dogodke ter ohranjajo običaje posameznih krajev.
Zato želimo spodbujati urejanje skupnih prostorov za druženje, šport in rekreacijo ter medgeneracijsko povezovanje. Pri tem je treba dati prednost tudi obnovi in učinkovitejši uporabi obstoječih objektov.
Takšni prostori morajo biti dostopni različnim generacijam, premišljeno umeščeni v okolje in ustrezno vzdrževani.
Ohranjanje tradicionalnih vaških dogodkov in vključevanje mladih v njihovo organizacijo sta pomembna za dolgoročno povezanost podeželskih skupnosti.
Evropska sredstva za razvoj kmetijstva in podeželja
Razvoj podeželja zahteva tudi učinkovito pridobivanje evropskih sredstev in povezovanje različnih razvojnih partnerjev.
Zato predlagamo vzpostavitev projektne pisarne v okviru ZIC, v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Vrhnika, svetovalno službo KGZ in LAS Barje z zaledjem.
Projektna pisarna bi lahko pomagala kmetom, podjetnikom, društvom in krajevnim skupnostim pri oblikovanju razvojnih idej, pripravi projektov ter pridobivanju evropskih sredstev.
Ob tem se zavzemamo, da občine ne bi bile več med prijavitelji na javne razpise LAS Barje z zaledjem, saj želimo več sredstev usmeriti neposredno v projekte lokalnih društev, krajevnih skupnosti in gospodarstva.
Dodatne razvojne možnosti prepoznavamo v ustanovitvi LAS Ribištvo, ki bi povezoval lokalne skupnosti na območju porečja Ljubljanice ter spodbujal trajnostno rabo naravnih virov, razvoj lokalne ponudbe in podeželskega turizma.
Pomemben dolgoročni razvojni predlog je tudi ustanovitev prve evropske fakultete za razvoj podeželja na območju Lenarčičevega posestva na Verdu, za katero si bomo prizadevali v sodelovanju z Ustanovo inž. Milana Lenarčiča in državo. Povezovanje izobraževanja, raziskovanja in praktičnega znanja bi lahko ustvarilo nove priložnosti za kmetijstvo, podjetništvo in razvoj podeželja.
Podeželje, kjer bo vredno živeti tudi v prihodnje
Trajnostni razvoj podeželja pomeni povezovanje tradicije in novih priložnosti. Pomeni ohranjanje kmetijstva, spodbujanje lokalno pridelane hrane, razvoj dopolnilnih dejavnosti, premišljen turizem in kakovostno življenje vseh generacij.
Želimo si vasi, kjer bodo mladi lahko ostajali in ustvarjali svojo prihodnost, kmetije uspešno delovale, starejši imeli dostop do potrebnih storitev, krajevne skupnosti pa več možnosti za uresničevanje svojih razvojnih pobud.
Prihodnost Vrhnike se ne ustvarja samo v njenem središču, temveč tudi v vsaki vasi, na vsaki kmetiji in v vsaki krajevni skupnosti.
Zato je pomembno, da podeželja ne obravnavamo zgolj kot prostora za izlete in rekreacijo, temveč kot enakovreden del občine, ki potrebuje premišljeno razvojno politiko, ustrezna vlaganja in predvsem posluh za ljudi.
1890 – naredimo več in bolje za vse.