Prebivalstvo se nam stara, mladih je vse manj in pomankanje časa za skrb za starejše je vse bolj pereč problem te družbe. Z uvedbo nove zakonodaje so se vsaj zmanjšali določeni stroški dolgotrajne oskrbe s samim tem pa se niso rešili vsi problem. V tem je potrebno upoštevati osebe z invalidnostjo in prilagoditev vseh javnih in tudi drugih objektov osebam na invalidskih vozičkih in mladim družinam z otroškimi vozički.
IMAMO NASLEDNJE OBLIKE:
1. INSTITUCIALNO VARSTVO
Institucionalno varstvo starejših se izvaja v centrih za starejše in je namenjeno starejšim od 65 let. Institucionalno varstvo obsega naslednje storitve: namestitev v sobi, osebna pomoč, socialna oskrba in varstvo, zdravstvena nega in rehabilitacija, osnovna zdravstvena dejavnost, primerna prehrana, vzdrževanje prostorov in perila, tehnična oskrba ter razne dejavnosti in aktivnosti, ki stanovalcem omogočajo aktivno, ustvarjalno in kakovostno preživljanje prostega časa. Danes žal domovi starejših oz. domovi upokojencev vse bolj postajajo negovalne bolnišnice in vse manj to, kar je bil njihov prvotni namen.
2. VAROVANA STANOVANJA
Oskrbovana stanovanja so namenjena starejšim, ki sami ne morejo več v celoti skrbeti zase, ob tem pa lahko ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno. Stanovanja in okolica so v celoti prilagojena potrebam bivanja starejših, tudi osebam na invalidskih vozičkih.
Oskrbovana stanovanja ustrezajo predvsem potrebam starostnikov po zasebnosti in ohranjanju avtonomije, kakršno so imeli doma, hkrati pa jim nudijo varnost, saj je ves čas zagotovljena pomoč na daljavo.
Stanovalcem v oskrbovanih stanovanjih zagotavljamo pomoč in možnost dodatnega naročanja storitev glede na potrebe in želje posameznega stanovalca.
3. DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU
Gre za pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe, ki uporabniku omogoča podporo na domu Uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
4. PROGRAM AKTIVNO VARSTVO
Program Aktivno varstvo je namenjeno vsem starostnikom, ki potrebujejo strokovno pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih. Varstvo starejših poteka v času dnevne odsotnosti svojcev do največ 9 ur/dnevno oziroma med 7.00h – 16.00h.
5. POMOČ NA DOMU
Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbeti in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
S pomočjo na domu se nadomesti (vsaj za določen čas) potrebo po institucionalnem varstvu ter se tako upravičencu omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju.
6. SOCIALNI SERVIS
Socialni servis je socialnovarstvena storitev, ki obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
7. AKTIVEN DAN
Aktiven dan je inovativna oblika dnevnih aktivnosti za starejše, ki še živijo doma.
8. VEČGENERACIJSKI CENTER
Namen večgeneracijskih centrov je ponuditi raznolike, dostopne in kakovostne preventivne programe, namenjene ranljivim družbenim skupinam, in na ta način prispevati k dvigu kakovosti življenja ranljivih skupin ter preprečevati zdrs v socialno izključenost in revščino.
9. SOBIVANJE(ki pa ga na Vrhniki še ni)
Ne gre za klasičen model bivanja za starejše, ampak nekoliko drugačen model bivanja:
Več starejših oseb živi skupaj v prilagojeni hiši, si deli stroške bivanja, prehrane in gospodinjstva, za njihovo oskrbo pa skrbijo strokovni delavci oziroma zunanji izvajalec.
To bi lahko bila nekakšna manjša skupnost za starejše, ki ne potrebujejo nujno celodnevne institucionalne namestitve, vendar ne želijo ali ne morejo več živeti sami.
Takšna rešitev bi lahko starejšim omogočila:
- več družbe in manj osamljenosti;
- nižje individualne stroške bivanja;
- večjo varnost;
- pomoč pri vsakodnevnih opravilih;
- dostop do zdravstvene nege, kadar jo potrebujejo;
- ohranjanje samostojnosti in zasebnosti.
- Kakšno je trenutno stanje na Vrhniki A. Dom upokojencev Vrhnika
Dom ima klasično institucionalno oskrbo, zdravstveno nego, fizioterapijo in druge storitve. V domu imajo trenutno 225 postelj.
Pomembno je, da ponuja tudi nekatere storitve za starejše, ki še živijo zunaj doma:
- dnevno varstvo na Stari Vrhniki;
- kosila, ki pa se ne dostavljajo več na dom;
- pomoč negovalnega osebja;
- izposojo pripomočkov;
- pralnico in druge podporne storitve.
B. Pomoč na domu – Zavod Pristan
Občina Vrhnika je za izvajanje pomoči na domu izbrala Zavod Pristan.
- storitev se izvaja od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro;
- vključuje pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju in gospodinjskih opravilih;
- večino stroška krije občina;
- takrat objavljena cena za uporabnika je bila 7,30 EUR na uro;
- storitev je uporabljalo 43 občanov.
Pomembna razlika: ta storitev je predvsem socialna oskrba, ne pa neprekinjena zdravstvena nega ali 24-urno varstvo.
C. Načrtovanih 30 oskrbovanih stanovanj na Vrhniki
V objavljenem opisu razvoja Doma upokojencev Vrhnika je predvidena možnost izgradnje 30 oskrbovanih stanovanj za zainteresiranega investitorja.
Izgradnja novih prostorov za osebe z demenco je neodložljiva zgodovinska naloga Doma upokojencev Vrhnika in Občine Vrhnika. V domu smo svoj del naloge opravili! Na vprašanje kdaj bomo lahko odkupili ustrezno komunalno opremljena zemljišča, za katera imamo pripravljen denar, pa žal danes še ni mogoče odgovoriti. Sedaj je na potezi občina!….
Poleg tega je načrtovano medgeneracijsko središče z manjšimi bivalnimi enotami za osebe z demenco.
To je zelo pomembno za našo pobudo, vendar je treba pri občini preveriti:
- ali je projekt 30 stanovanj še aktualen;
- ali je investitor že znan;
- kdaj je predvidena gradnja;
- kakšna bo cena najema oziroma bivanja;
- ali bodo zagotovljeni zdravstvena nega, pomoč in oskrba;
- ali bodo stanovanja primerna tudi za pare ali manjše skupine starejših.
Opozorili bi, da oskrbovana stanovanja niso isto kot skupna hiša, v kateri bi več starejših skupaj živelo in si delilo stroške.
D. Večgeneracijski center
Večgeneracijski center Skupna točka Vrhnika je namenjen medgeneracijskemu in medkulturnemu povezovanju. Nudi raznolik in kakovosten program brezplačnih dejavnosti za vse generacije. V Skupni točki je dobrodošel prav vsak!
- Ali obstaja prav takšna oblika skupnega bivanja?
V Sloveniji obstajajo primeri skupnostnega bivanja starejših. Našli smo tudi predstavitve modelov, kjer starejši skupaj živijo, si delijo stroške, gospodinjstvo in medsebojno pomagajo. Namesto doma za starejše: v Sloveniji si starejši delijo hišo, vrt in stroške
V Sloveniji že delujejo bivanjske skupnosti starejših, v katerih imajo stanovalci svojo sobo s kopalnico, kuhinjo, druge prostore, vrt in okolice pa si delijo. Takšno sobivanje lahko prinese več družbe in medsebojne pomoči ter omogoča delitev nekaterih stroškov, vendar zahteva tudi prilagajanje. Koliko stane, komu je namenjeno in kaj se zgodi, ko stanovalec potrebuje več oskrbe?….
Zanimivo je, da država izrecno spodbuja tudi manjše bivalne enote in gospodinjske skupine za starejše.
Dolgotrajna oskrba in varstvo starejših in staranje prebivalstva prinaša številne izzive, zato si prizadevamo zagotavljati pogoje za kakovostno staranje, dostopno podporo starejšim ter krepitev solidarnosti in sožitja med generacijami. Področje dolgotrajne oskrbe in varstva starejših vključuje različne pravice, storitve in ukrepe, namenjene podpori osebam, ki potrebujejo pomoč in podporo za ohranjanje kakovosti življenja, samostojnosti in vključenosti v družbo…..
Kako bi lahko bil videti takšen model na Vrhniki?
Predlagamo, da razmislimo o projektu, ki bi ga lahko poimenovali:
SKUPNOST SOBIVANJA VRHNIKA
Predstavljajmo si prilagojeno hišo za 6–8 starejših oseb.
Vsak stanovalec bi imel svojo sobo, po možnosti tudi lastno kopalnico. Skupaj pa bi uporabljali:
- kuhinjo in jedilnico;
- dnevni prostor;
- vrt in teraso;
- pralnico;
- prostor za druženje in dejavnosti.
Stanovalci bi sami poskrbeli za skupno bivanje v primeru potreb, pa se lahko organizirajo tudi naslednje storitve:
Storitev | Izvajalec |
Pomoč pri umivanju in oblačenju | Pristan oziroma drug ustrezen izvajalec |
Priprava obrokov | Skupna organizacija ali zunanji izvajalec |
Zdravstvena nega | Zdravstveni izvajalec oziroma patronažna služba |
Zdravniška obravnava | Osebni zdravnik in ZD Vrhnika |
Dodatna pomoč | Dom upokojencev Vrhnika |
Družabništvo | Prostovoljci in društva |
Pomembno: za zdravstveno nego bi bilo treba skleniti ustrezne dogovore z zdravstvenimi izvajalci. Običajna pomoč na domu sama po sebi ne zagotavlja 24-urne oskrbe.
- Kako bi si starejši lahko razdelili stroške?
Če bi v hiši živelo osem oseb, bi lahko skupne stroške razdelili na osem enakih delov, ki bi obsegali: najem in vzdrževanje hiše, stroški elektrike, gretja, vode, komunale, interneta, prehrana, čiščenje in drugi skupni stroški. |
Skupni strošek pa ne vključuje individualne nege, zdravstvenih storitev, dodatne pomoči ali morebitnih stroškov osebja.
Prednost bi bila v tem, da se skupni stroški bivanja porazdelijo med več stanovalcev. Ob tem bi morali zagotoviti tudi rezervni načrt za čas, ko nekdo potrebuje več oskrbe.
- Kaj IDEJA 1890 predlagala občini Vrhnika?
Predlagamo, da Občina Vrhnika preveri možnosti za vzpostavitev nove oblike bivanja starejših oseb, in sicer v obliki manjših stanovanjskih skupnosti oziroma skupnih hiš za starejše, manjše kmetije.
Gre za model, pri katerem bi več starejših oseb živelo skupaj v prilagojeni stanovanjski hiši ali manjšem stanovanjskem objektu. Vsak posameznik bi imel zagotovljen svoj zasebni prostor, skupni prostori pa bi bili namenjeni druženju, prehranjevanju in vsakodnevnim aktivnostim.
Takšna oblika bivanja bi lahko bila primerna predvsem za starejše, ki še ne potrebujejo celodnevne institucionalne oskrbe, vendar zaradi starosti, osamljenosti ali zmanjšane samostojnosti ne zmorejo več kakovostno živeti sami.
Predlagamo, da občina v sodelovanju z Domom upokojencev Vrhnika, izvajalcem pomoči na domu, zdravstvenimi službami in Centrom za socialno delo preveri:
- Možnost ureditve ali pridobitve primernega objekta za skupnostno bivanje starejših.
- Možnost namestitve od šest do osem stanovalcev v eni stanovanjski skupnosti.
- Možnost sodelovanja z Domom upokojencev Vrhnika pri organizaciji oskrbe.
- Možnost izvajanja socialne oskrbe in zdravstvene nege na lokaciji.
- Možnost sofinanciranja projekta iz občinskih, državnih in evropskih sredstev.
- Možnost vključevanja zainteresiranih starejših občanov v projekt.
- Možnost povezovanja projekta z načrtovanimi oskrbovanimi stanovanji na Vrhniki.
Predlagamo tudi, da se najprej izvede anketa med starejšimi občani in njihovimi svojci, s katero bi ugotovili dejanski interes za takšno obliko bivanja.
Menimo, da bi takšen projekt predstavljal pomembno dopolnitev obstoječe ponudbe institucionalnega varstva in pomoči na domu ter starejšim omogočil več samostojnosti, družabnosti, varnosti in dostojanstva.
Posebej pomembno je, da bi bila takšna oblika bivanja finančno dostopnejša tudi tistim starejšim, ki si težko privoščijo samostojno najemniško stanovanje ali celodnevno institucionalno oskrbo.
- Pred samo izvedbo projekta je potrebno še naslednje;
Predlagamo, da se povežemo s tremi ustanovami, ki bi lahko pomagale pri razvoju takšnega projekta:
Dom upokojencev Vrhnika
Ali bi bili pripravljeni strokovno sodelovati pri manjši skupnostni hiši za starejše?
Zavod Pristan
Ali bi lahko zagotavljali redno pomoč in oskrbo v takšni hiši?
Center za socialno delo Vrhnika
Ali obstaja interes in kakšne so možnosti vključevanja starejših, ki potrebujejo podporo?
- Pomembno vprašanje
Mislimo, da bi bilo vredno takšno zamisel resno predstaviti občini. Ne kot nadomestilo za dom upokojencev, ampak kot dodatno možnost za starejše, ki bi radi čim dlje živeli samostojno, vendar ne sami.
Predlagali bi, da Občina Vrhnika razvije pilotni projekt skupnostnega bivanja starejših, ki bi združeval dve obliki bivanja:
- Manjše skupne hiše za starejše, v katerih bi živelo 6–8 oseb.
- Manjšo kmetijo v kateri bi živelo 10-14 oseb
- Manjša oskrbovana stanovanja, v katerih bi starejši živeli samostojneje, vendar bi imeli na voljo skupne storitve in pomoč.
Pomembno je, da projekt ne bi bil namenjen samo starejšim, ki so še povsem samostojni. Zasnovan bi bil tudi za ljudi, ki potrebujejo redno pomoč pri vsakodnevnih opravilih in zdravstveno nego, vendar ne potrebujejo nujno celodnevne institucionalne namestitve.
Naš predlog (IDEJA 1890) je, da se začne z eno pilotno hišo za 4–8 stanovalcev, nato pa se glede na izkušnje ideje razvijajo naprej.
Projekt: Skupnostno bivanje starejših – Vrhnika 2027–2030
Osnovni cilj: starejšim omogočiti varno, dostopno in družabno bivanje v domačem okolju, z ustrezno organizirano socialno in zdravstveno podporo.
- PREDLAGANA ORGANIZACIJA PROJEKTA
Predlagamo objekt z 4-8 stanovalcev
Prostorska zasnova v primeru osmih stanovalcev
Prostori | Predlagana ureditev |
8 spalnic | Vsak stanovalec ima svojo sobo |
4-8 kopalnic | Po možnosti lastna kopalnica |
2 dnevna prostora | Vsaka enota ima svoj prostor |
2 manjši kuhinji | Skupna priprava obrokov |
1 večja jedilnica | Možnost skupnega druženja |
1 negovalni prostor | Pripomočki, osnovna oprema |
1 prostor za osebje | Evidenca in organizacija oskrbe |
Vrt in terasa | Druženje in rekreacija |
Predlagana velikost objekta je približno 250–320 m², odvisno od razporeditve in zahtev dostopnosti.
Lokacija: predlagamo območje mesta Vrhnika ali bližnjo okolico, kjer so trgovina, avtobusna postaja, zdravstveni dom in druge storitve dosegljivi tudi peš.
- Kakšna oskrba bi bila zagotovljena?
Predlagamo kombinacijo socialne oskrbe, zdravstvene nege in zunanjih storitev. Stanovalci lahko poskrbijo sami za svoje potrebe lahko pa se jim zagotovi tudi;
Storitev | Predlagana organizacija |
Pomoč pri umivanju in oblačenju | Vsakodnevno ali po potrebi |
Priprava obrokov | Organizirana skupna prehrana |
Gospodinjska pomoč | Redno osebje |
Zdravstvena nega | Obiski usposobljene medicinske sestre |
Zdravniška obravnava | Osebni zdravnik |
Zdravila | Nadzor po strokovnem načrtu |
Nočna varnost | Klicni sistem in dogovorjena dežurna pomoč |
Družabne aktivnosti | Redni skupinski programi |
Tu je pomembna razlika: zdravstveno nego mora izvajati ustrezno usposobljen in pooblaščen izvajalec. Običajna pomoč na domu ne pomeni neprekinjene zdravstvene oskrbe.
Na Vrhniki že obstaja dobra osnova za sodelovanje:
- Dom upokojencev Vrhnika – strokovno sodelovanje, dnevno varstvo in možnost dogovora o dodatnih storitvah.
- Zavod Pristan – socialna oskrba na domu.
- Zdravstveni dom Vrhnika – primarno zdravstveno varstvo.
- Center za socialno delo Vrhnika – ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in socialna podpora.
Državni sistem dolgotrajne oskrbe omogoča individualno priznane pravice do oskrbe na domu v obsegu od 20 do 110 ur mesečno, odvisno od kategorije upravičenosti. Te pravice bi lahko posamezni stanovalci uveljavljali glede na svoje potrebe. Ne gre pa za skupni paket ur, ki bi ga stanovalci lahko poljubno prenašali drug na drugega
Zavarovanci za dolgotrajno oskrbo, ki so na podlagi odločbe upravičeni do pravic dolgotrajne oskrbe, imajo pravico do storitev pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstveni negi. Obseg teh storitev je odvisen od kategorije dolgotrajne oskrbe, v katero je zavarovanec umeščen na podlagi ocene…..
- Začetna finančna investicija
Za prvi pilotni projekt predlagamo najem obstoječe hiše ali občinskega objekta in njegovo prilagoditev.
Tako bi se izognili velikemu začetnemu strošku nakupa zemljišča in gradnje.
Ocene so okvirne projektne predpostavke za načrtovanje, ne pridobljene ponudbe izvajalcev ali preverjene tržne cene.
IDEJA 1890 PRIPOROČA: začeti z najemom ali uporabo primernega občinskega objekta. Nakup oziroma gradnjo bi obravnavali šele po uspešnem pilotnem obdobju.
- Mesečni stroški delovanja
Za izračun smo uporabili model osmih stanovalcev, ki imajo zmerne do nekoliko večje potrebe po pomoči, vendar ne potrebujejo stalne 24-urne prisotnosti negovalnega osebja.
Okvirni mesečni stroški za osem oseb 700-1000 € na osebo pri osmih polno zasedenih mestih.
Pomembno: ta izračun vključuje organizirano socialno oskrbo in omejen obseg zdravstvene nege, ne pa stalnega nočnega negovalca ali 24-urne prisotnosti medicinske sestre. Če bi želeli neprekinjeno osebje, bi bilo treba pripraviti povsem drugačen kadrovski in finančni model.
- Kako bi financirali projekt?
Predlagamo kombinacijo štirih virov.
- Prispevek stanovalcev
Plačilo za nastanitev, prehrano in tiste storitve, ki jih ne krijejo javni sistemi.
- Pravice iz dolgotrajne oskrbe
Posamezni stanovalci uveljavljajo pravice glede na svojo odločbo in osebni načrt. Storitve izvaja ustrezno registriran izvajalec.
- Občina Vrhnika
Možno sofinanciranje začetne prilagoditve objekta, najemnine, dostopnosti ali zagona pilotnega projekta. To bi bilo treba dogovoriti in vključiti v proračun.
- Državna in evropska sredstva
Preveritev razpisov za razvoj skupnostnih oblik oskrbe, socialno infrastrukturo in medgeneracijsko sodelovanje.
- Kako bi projekt izvedli v praksi?
IDEJA 1890 predlaga naslednji časovni načrt.
- Prva faza – preverjanje interesa in potreb
1–2 meseca
- Anketa med starejšimi in svojci.
- Ugotovitev interesa za skupno bivanje.
- Preveritev finančnih zmožnosti zainteresiranih.
- Pogovori z Domom upokojencev Vrhnika, Pristanom in CSD.
2. Druga faza – pravni in strokovni model
2–3 mesece
- Izbira ustrezne pravne oblike.
- Preveritev pogojev za izvajanje oskrbe.
- Določitev odgovornosti izvajalcev.
- Preveritev primernosti objekta in požarne varnosti.
3. Tretja faza – objekt in financiranje
3–6 mesecev
- Iskanje primerne hiše.
- Dogovor o najemu.
- Priprava investicijskega načrta.
- Zagotovitev sredstev in izvajalcev.
4. Četrta faza – izvedba in začetek bivanja
6–12 mesecev
- Prenova in opremljanje.
- Izbor stanovalcev.
- Sklenitev pogodb.
- Organizacija oskrbe in začetek delovanja.
5. Peta faza – ocena pilotnega projekta
Po prvem letu delovanja
- Ocena kakovosti bivanja.
- Pregled dejanskih stroškov.
- Zadovoljstvo stanovalcev in svojcev.
- Odločitev o drugi hiši ali dodatnih oskrbovanih stanovanjih.
- Kaj bi morala občina najprej zagotoviti?
Predlagamo, da občina prevzame vlogo pobudnika in koordinatorja, ne nujno tudi neposrednega izvajalca oskrbe.
Za začetek bi bilo treba pridobiti odgovore na pet vprašanj:
- Ali ima občina primeren objekt, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi za skupnostno bivanje?
- Ali bi Dom upokojencev Vrhnika sodeloval kot strokovni partner?
- Ali bi Zavod Pristan lahko zagotavljal socialno oskrbo v takšnem objektu?
- Kateri zdravstveni izvajalec bi prevzel zdravstveno nego?
- Ali je mogoče za pilotni projekt pridobiti državna ali evropska sredstva?
Posebej bi preverili tudi dejanski obseg izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu pri Pristanu. Občina je septembra 2025 objavila podpis koncesijske pogodbe, vendar je bilo takrat izvajanje vezano na vzpostavitev tehničnih pogojev. Marca 2026 je občina še vedno poročala o običajni pomoči na domu med delovniki od 7. do 15. ure.
9. predlog IDEJA 1890,
1. Predmet pobude
Predlagamo, da Občina Vrhnika začne pripravo pilotnega projekta skupnostnega bivanja starejših oseb, ki bi predstavljal dodatno možnost bivanja in oskrbe poleg obstoječega institucionalnega varstva in pomoči na domu.
Projekt bi obsegal eno od oblik bivanja:
- manjše skupnostne stanovanjske enote za starejše;
- malo večjo skupnost skupnega bivanja na kmetiji za starejše in invalide
- oskrbovana stanovanja za starejše, ki želijo več samostojnosti.
- Predlagana pilotna izvedba
Predlagamo ureditev enega primernega objekta, v katerem bi bilo mogoče organizirati sobivanje.
Vsak stanovalec bi imel svojo sobo, skupne prostore, kuhinjo, jedilnico in možnost uporabe zunanjih površin.
Objekt bi moral biti prilagojen starejšim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo.
- Organizacija oskrbe
Predlagamo povezovanje z obstoječimi izvajalci v občini:
- Dom upokojencev Vrhnika;
- Zavod za socialno oskrbo Pristan;
- Zdravstveni dom Vrhnika;
- Center za socialno delo Vrhnika.
Oskrba bi obsegala pomoč pri vsakodnevnih opravilih, prehrano, gospodinjsko pomoč, organizirano zdravstveno nego, družabne aktivnosti in varnostni sistem.
- Predvidena finančna konstrukcija
Finančna konstrukcija bi temeljila na prispevkih stanovalcev, upravičenih pravicah iz dolgotrajne oskrbe, morebitnem občinskem sofinanciranju ter državnih in evropskih razvojnih sredstvih.
- Predlog nalog občine
Predlagamo, da občina:
- Preveri razpoložljive občinske nepremičnine.
- Pridobi mnenje Doma upokojencev Vrhnika o strokovnem sodelovanju.
- Preveri možnosti izvajanja oskrbe z Zavodom Pristan.
- Preveri zakonske in tehnične pogoje za takšno obliko bivanja.
- Izvede anketo o interesu med starejšimi občani in svojci.
- Pripravi predinvesticijsko oceno projekta.
- Preveri možnosti sofinanciranja.
- V primeru pozitivnih rezultatov pripravi načrt izvedbe pilotnega projekta.
- Pričakovani učinki
Projekt bi lahko prispeval k:
- zmanjševanju osamljenosti starejših;
- večji samostojnosti in varnosti;
- dostopnejšim oblikam bivanja;
- razbremenitvi svojcev;
- boljši povezanosti socialnih in zdravstvenih storitev;
- razvoju novih oblik oskrbe v lokalnem okolju.
- Zaključek
Menimo, da bi Občina Vrhnika s takšnim projektom lahko naredila pomemben korak pri razvoju sodobnih oblik bivanja starejših.
Predlagamo, da se projekt obravnava kot ena izmed razvojnih prioritet za obdobje 2027–2030 in da občinska uprava preveri možnosti za njegovo pripravo in izvedbo.
Namen projekta ni nadomestiti obstoječega doma upokojencev, ampak ponuditi dodatno možnost starejšim, ki želijo živeti v manjšem, bolj domačem okolju, ob zagotovljeni ustrezni strokovni podpori.
- Priporočilo IDEJA 1890
Menimo, da je za Vrhniko najbolj smiselno naslednje zaporedje:
Predlagana prva prioriteta
Ena izmed treh oblik pilotnega primera.
- Začetna investicija
- Najem namesto nakupa nepremičnine.
- Sodelovanje z obstoječimi izvajalci.
- Poskusno delovanje in ocena po prvem letu.
Nato bi razvijali še druge oblike sobivanja, kjer bi starejši živeli bolj samostojno.
Še zadnja stvar, ki se nam zdi zelo pomembna: projekta ne bi smeli oblikovati samo za ljudi, ki imajo dovolj visoko pokojnino. Smiselno bi bilo predvideti tudi možnost občinskega socialnega sofinanciranja za starejše z nižjimi dohodki.
Tako bi skupnostno bivanje postalo resnična alternativa za širši krog prebivalcev, ne samo za premožnejše.
IDEJA 1890