Vsak od nas si želi živeti v okolju, kjer se dobro počuti, kamor se rad vrača in kjer čuti, da pripada. Naj bo to mesto, vas ali podeželje – vsi si želimo, da kraj, v katerem živimo, postane naš dom. Okolje pa postane dom takrat, ko se v njem dobro počutimo, ko imamo možnosti za kakovostno bivanje, druženje, ustvarjanje in uresničevanje svojih potreb. Pomemben del tega je tudi zdravo in čisto življenjsko okolje, dostop do kakovostne pitne vode, ohranjena narava ter odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Skrb za okolje ni le vprašanje sedanjosti, temveč tudi odgovornost do prihodnjih generacij, ki si zaslužijo živeti v čistem, varnem in trajnostno naravnanem okolju.
K temu pomembno prispevajo urejena komunalna infrastruktura, učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zmanjševanje okoljskih obremenitev, energetska učinkovitost ter spodbujanje trajnostne mobilnosti in krožnega gospodarstva. Ko se sprehodimo po urejeni poti, obiščemo prenovljeno šolo ali uporabljamo javno infrastrukturo, običajno ne razmišljamo o tem, koliko načrtovanja, usklajevanja in finančnih virov je bilo potrebnih, da je projekt zaživel. Vidimo rezultat. Za njim pa so leta priprav, dokumentacija, postopki, dogovori in odgovornost za porabo javnega denarja.Tu predstavljajo evropska sredstva pomemben razvojni vir, saj omogočajo izvajanje projektov, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev, varujejo naravne vire in prispevajo k zelenemu prehodu. Z njihovo pomočjo lahko občine vlagajo v čistejše okolje, varnejšo oskrbo s pitno vodo, sodobno okoljsko infrastrukturo in trajnostne rešitve, ki dolgoročno koristijo celotni skupnosti. Tako se ne ustvarja le boljših pogojev za življenje danes, temveč se gradi tudi temelje za prihodnost, v kateri bosta skrb za človeka in spoštovanje narave neločljivo povezana.
1. Kohezijska sredstva – financiranje občinske infrastrukture in razvoja
Ko govorimo o evropskih kohezijskih sredstvih, govorimo o priložnostih, ki jih imamo tudi tukaj, na Vrhniki, da naš kraj razvijamo, izboljšujemo kakovost življenja in poskrbimo za prihodnje generacije. Kohezijska politika Evropske unije je namenjena zmanjševanju razvojnih razlik med regijami ter spodbujanju bolj uravnoteženega in trajnostnega razvoja. V praksi to pomeni, da lahko evropska sredstva pomagajo tudi pri projektih, ki jih občine same s svojimi proračuni težje izpeljejo.
Do teh sredstev občine ne pridejo samodejno. Za njih se morajo potegovati s skrbno pripravljenimi projekti, ki ustrezajo razpisnim pogojem, razvojnim ciljem in zahtevam glede lastnega sofinanciranja. Prav zato sta pomembni dolgoročno načrtovanje in pravočasna priprava projektov, ki odgovarjajo na resnične potrebe prebivalcev.
Na Vrhniki že imamo konkretne primere, kako lahko takšna sredstva prinesejo spremembe. Eden od njih je celovita energetska prenova Osnovne šole Ivana Cankarja, za katero je bilo predvidenih skoraj milijon evrov evropskega sofinanciranja. Prenova pomeni boljše pogoje za učence in zaposlene, manjšo porabo energije ter manjše obremenjevanje okolja. Pomemben je tudi projekt izgradnje kanalizacije v Bevkah in na območju Blatne Brezovice, za katerega je bilo odobrenih približno 842.000 evrov sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja se izboljšujeta odvajanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa se varujejo podtalnica, vodni viri in naravno okolje. To je še posebej pomembno za naše področje, ki je tesno povezan z Ljubljanskim barjem in njegovo občutljivo naravno dediščino.
Takšni projekti kažejo, da evropska sredstva na Vrhniki že prispevajo k razvoju. Ob tem pa ostaja pomembno vprašanje: ali znamo razpoložljive možnosti izkoristiti v največji možni meri? Priložnosti je še veliko – od nadaljnjega urejanja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture do energetske prenove javnih stavb, varstva narave, trajnostne mobilnosti in razvoja vsebin, ki povezujejo ljudi. Vsak uspešno pridobljen evro evropskih sredstev pomeni dodatno možnost, da Vrhnika postane še bolj urejen, zelen in prijeten kraj za življenje. Zato je pomembno, da občina pravočasno prepoznava potrebe, pripravlja kakovostne projekte in aktivno išče možnosti za njihovo sofinanciranje.
2. Evropska sredstva za društva in nevladne organizacije
Drugo področje je pridobivanje evropskih sredstev za lokalna društva in nevladne organizacije (NVO), ki s svojim delom pomembno prispevajo h kakovosti življenja v občini. Na področju kulture, športa, mladine, izobraževanja, sociale in varstva okolja delujejo številne organizacije, ki poznajo potrebe ljudi in imajo ideje za izboljšanje lokalnega okolja, vendar jim pogosto primanjkuje znanja, časa in kadrov za prijavo na zahtevnejše evropske razpise. Prav tu je ena od priložnosti za nadaljnji razvoj občine Vrhnika: sistematična podpora tem organizacijam pri pridobivanju evropskih sredstev očitno ni prepoznana kot pomemben del lokalnega razvoja. Občina pri tem ni nujno neposredni prijavitelj projektov, lahko pa prevzame povezovalno in podporno vlogo – od obveščanja o razpisih in
prepoznavanja primernih priložnosti do pomoči pri pripravi prijav ter iskanju domačih in tujih partnerjev. Z ustrezno podporo pri iskanju razpisov, pripravi projektov in povezovanju partnerjev bi številne dobre zamisli lahko dobile dodatne možnosti za uresničitev ter prispevale k še bogatejšemu življenju lokalne skupnosti.
Društva so pomemben del našega vsakdana. Povezujejo nas, združujejo ob skupnih interesih, ustvarjajo priložnosti za druženje in sodelovanje ter skrbijo, da se v svojem okolju počutimo sprejete in povezane. Prav po njihovi zaslugi se srečujemo na kulturnih in športnih prireditvah, pomagamo tistim, ki pomoč potrebujejo, ohranjamo naše običaje in lokalno dediščino ter skupaj skrbimo za naravo in sočloveka. Pogosto njihovo delo temelji na predanosti, prostovoljstvu in srčnosti ljudi, ki želijo narediti nekaj dobrega za svojo skupnost. Evropska sredstva jim omogočajo, da dobre ideje prerastejo v nove priložnosti. Z njihovo pomočjo lahko društva razširijo svoje dejavnosti, razvijejo nove programe, vključijo še več ljudi in svoje znanje ter izkušnje povežejo z organizacijami iz drugih držav. Tako ne krepijo le svojega delovanja, temveč tudi povezanost med ljudmi, solidarnost in občutek, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo bolj odprto, vključujočo in povezano skupnost.
Po trenutnih podatkih, ki temeljijo na Poslovnem registru Slovenije, ima sedež v občini Vrhnika registriranih 161 društev. Pomemben pokazatelj potenciala za razvoj je tudi ljubiteljska kultura: na občinski razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2026 se je prijavilo 20 društev, ki so skupaj navedla 2.593 aktivnih članov. To kaže, da na Vrhniki že obstaja široka mreža organizacij, ki bi lahko ob ustrezni podpori sodelovale tudi pri zahtevnejših projektih.
3. Evropska sredstva za gospodarstvo
Tretja oblika je podpora podjetjem, zlasti mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Ta sredstva se lahko pridobivajo prek slovenskih javnih razpisov, financiranih iz evropskih skladov, ali neposredno iz evropskih programov. Namenjena so raziskavam in razvoju, digitalizaciji, avtomatizaciji proizvodnje, energetski učinkovitosti, razvoju novih izdelkov in storitev, krožnemu gospodarstvu ter internacionalizaciji. Pomemben akter na področju financiranja raziskav, razvoja in inovacij je tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ki izvaja razpise in podpira raziskovalno-razvojne dejavnosti. Pri načrtovanju projektov je zato smiselno spremljati razpise RRI, program STEP, program Eureka ter razpise za pilotno-demonstracijske projekte. Ti lahko pod ustreznimi pogoji podpirajo tudi razvoj novih storitev, ne le novih izdelkov.
Poleg navedenih področij lahko podjetja pridobivajo spodbude tudi za uvajanje umetne inteligence, robotizacijo, razvoj prototipov, sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, usposabljanje zaposlenih, zaposlovanje mladih in strokovnjakov, vstop na tuje trge ter vzpostavljanje novih poslovnih modelov, kjer leži ogromno potenicala za naša največja in najbolj prepoznavna podjeta in za vsa ostala podjetja na področju občine Vrhnika. Za gospodarstvo na Vrhniki bi bilo smiselno pripraviti pregled razvojnih potreb lokalnih podjetij ter jih povezati z razpisi Slovenskega podjetniškega sklada, SID banke, SPIRIT Slovenija, ARIS in ustreznimi evropskimi programi, da so projekti pripravljeni vnaprej ins e jih predlaga podjetjem kot priložnosti in ne, da podjetja sama iščejo rešitve, ko jih potrebujejo.
Veliko priložnosti se odpira tudi takrat, ko občina in gospodarstvo stopita skupaj ter združita moči pri javno-zasebnih partnerstvih, ki koristijo tako podjetjem kot širši skupnosti. S takšnim sodelovanjem lahko na Vrhniki razvijamo podjetniške cone, vlagamo v skupno energetsko infrastrukturo, postavljamo sončne elektrarne in poiščemo načine, kako koristno uporabiti odvečno toploto. Pomembno je tudi spodbujanje krožnega gospodarstva, povezovanje lokalnih dobaviteljev ter uvajanje digitalnih rešitev, ki podjetjem olajšajo delo in povečujejo njihovo učinkovitost. Veliko možnosti prinaša tudi tesnejše sodelovanje podjetij s šolami in raziskovalnimi ustanovami, saj tako lažje povezujemo znanje, izkušnje in potrebe okolja ter ustvarjamo nove priložnosti za razvoj in kakovostna delovna mesta.
4. Sodelovanje društev in gospodarstva z Občino Vrhnika: projektna pisarna za EU sredstva pod okrilje Zavoda Ivana Cankarja
Pomembna razvojna priložnost je, da društva ne nastopajo zgolj kot prejemniki občinskih sredstev za redno delovanje, temveč tudi kot vsebinsko močni partnerji pri pripravi in izvedbi evropskih projektov. Pri tem bi lahko Občina Vrhnika prevzela povezovalno in podporno vlogo.
Za sistematično pridobivanje evropskih sredstev za občino, društva, nevladne organizacije in lokalno gospodarstvo bi bilo smiselno vzpostaviti projektno pisarno Občine Vrhnika, ki bi delovala kot osrednja strokovna in koordinacijska točka za razvoj, pripravo in izvajanje projektov. S ciljem povečati poslovno in finančno sposobnost občine in lokalnih deležnikov za pridobivanje evropskih ter drugih razvojnih sredstev se omogoči, da se projektne ideje pravočasno pretvorijo v kakovostne in izvedljive prijave.
Projektna pisarna temelji predvsem na povezovanju ljudi, znanja in izkušenj. Društva, nevladne organizacije in podjetja prinašajo ideje, poznajo potrebe svojega okolja in vedo, kje so priložnosti za izboljšave. Občina zagotavlja strokovno podporo, usklajevanje, pomoč pri oblikovanju projektov in, kadar je to mogoče ter ustrezno, podporo pri zagotavljanju lastnega finančnega deleža. S takšnim sodelovanjem se lokalne pobude lažje razvijejo v kakovostne projekte, koristi pa se širijo na celotno skupnost. Ko se povežejo ljudje, ki jim je mar za Vrhniko, nastajajo rešitve, ki presegajo posamezne organizacije in prispevajo k boljšemu življenju vseh nas.
Za uspešno delovanje projektne pisarne je ključno, da se povežejo organizacije, ki v našem okolju že imajo znanje, izkušnje in vzpostavljene povezave. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pozna potrebe lokalnih obrtnikov in podjetnikov ter jim zagotavlja informiranje, svetovanje, izobraževanje in podporo pri razvoju poslovanja. Pomembno je vključiti tudi svetovalno službo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), saj so kmetje ključna skupina pri razvoju podeželja, ohranjanju kmetijstva in gospodarjenja z gozdom ter zagotavljanju pridelave hrane. Pri oblikovanju podpore je treba upoštevati, da so številne kmetije močno odvisne od evropske kmetijske politike in podpornih ukrepov. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika povezuje kulturne, športne in turistične dejavnosti ter sodeluje z občino in civilno družbo. Lokalna akcijska skupina Barje z zaledjem (LAS) pa spodbuja lokalni razvoj s povezovanjem različnih akterjev ter podpira projekte, ki prispevajo k razvoju območja, ohranjanju njegove dediščine in izboljšanju kakovosti življenja. Vsaka od teh organizacij prinaša drugačno znanje in izkušnje, skupaj pa predstavljajo dobro izhodišče za bolj sistematično pridobivanje evropskih in nacionalnih sredstev.
Smiselna je torej vzpostavitev projektne pisarne v okviru Zavoda Ivana Cankarja, ki bi ob sodelovanju z občino, Območno obrtno-podjetniško zbornico Vrhnika, LAS Barje z zaledjem in KGZSpovezovala projektne ideje ter skrbela za prepoznavanje ustreznih razpisov, pripravo prijav in iskanje partnerjev. Takšna umestitev bi omogočila povezovanje kulturnih, športnih, turističnih, okoljskih in podjetniških pobud ter ustvarila dostopnejšo podporno točko za društva, zavode, podjetja in druge lokalne organizacije. Projektna pisarna bi omogočala lažji dostop do informacij, strokovne podpore in potencialnih partnerjev. Pri tem bi bilo treba jasno določiti naloge, odgovornosti, kadrovske zmogljivosti in način financiranja pisarne.
Projektna pisarna bi tako postala povezovalni člen med javnim sektorjem, gospodarstvom in civilno družbo ter pomagala razvijati projekte, ki prinašajo konkretne koristi podjetjem, odpirajo možnosti za nova delovna mesta in prispevajo k dolgoročnemu razvoju Vrhnike. Pomeni prehod od občasnega in razpršenega prijavljanja na razpise k bolj organiziranemu, strokovnemu in dolgoročnemu pridobivanju razvojnih sredstev z usposobljenimi zaposlenimi in jasnim sistemom dela. Njeno bistvo ne bi bilo zgolj v pridobivanju dodatnih sredstev, temveč predvsem v tem, da dobre zamisli dobijo strokovno podporo, lokalni akterji pa priložnost, da s skupnimi močmi uresničijo več, kot bi lahko vsak zase.
5. Primeri v praksi
1. 5.1 Turistično društvo BLAGAJANA – priložnosti za nadaljnji razvoj in delovanje društva
Turistično društvo Blagajana Vrhnika je del zgodbe našega kraja že več kot 135 let. Njegovi začetki segajo v leto 1888, ko so ugledni vrhniški meščani ustanovili Društvo za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice. Po podatkih Turistične zveze Slovenije je bilo to šele peto turistično društvo, ustanovljeno na območju današnje Slovenije. Že takrat so ljudje razumeli, da je lepota kraja nekaj, za kar moramo skrbeti skupaj. V času, ko se je v 19. stoletju razvijal turizem oziroma takratni »tujski promet«, je imela Vrhnika veliko prednosti: ugodno prometno lego, povezavo z Ljubljanico, gostinsko ponudbo in privlačne naravne znamenitosti. Prizadevanja prvih članov so bila usmerjena v urejanje kraja, izboljšanje njegove podobe, ureditev sprehajalnih poti in parkov ter privabljanje obiskovalcev. Njihova želja je bila preprosta, a pomembna – ustvariti kraj, na katerega bodo domačini ponosni in v katerega se bodo obiskovalci radi vračali.
Skozi desetletja je društvo doživelo številne spremembe, zgodovinska prelomna obdobja, vojne in gospodarske krize, vendar je ohranilo svoje temeljno poslanstvo: skrb za naravno in kulturno dediščino ter za prepoznavnost in privlačnost Vrhnike. Z leti je spreminjalo tudi ime. Leta 1955 je delovalo kot Turistično društvo Vrhnika, od leta 1993 pa ga poznamo pod imenom Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Ob 130-letnici leta 2018 je obeležilo častitljiv jubilej, ki priča o dolgi tradiciji prostovoljstva, predanosti in ljubezni do domačega kraja.
Vrednost društva ni le v njegovi bogati zgodovini, temveč predvsem v konkretnem delu, ki ga je skozi leta opravilo za Vrhniko. Njegovo poslanstvo ni bilo omejeno zgolj na organizacijo prireditev. Člani so skrbeli za urejenost posameznih lokacij, vzdrževali izletniško infrastrukturo ter soustvarjali vsebine, zaradi katerih so naravne znamenitosti našega okolja postale prepoznavne. Prav takšno delo pogosto ostane manj opazno, a je za ohranjanje značaja kraja izjemno pomembno. Za urejenimi potmi, ohranjenimi kotički narave in privlačnimi izletniškimi točkami se namreč pogosto skrivajo številne ure prostovoljnega dela in ljudje, ki jim ni vseeno, kakšno okolje zapuščamo prihodnjim generacijam.
Prav zato ima Turistično društvo Blagajana Vrhnika tudi danes pomembno mesto pri razvoju našega kraja. Njegova dolgoletna tradicija, poznavanje lokalnega okolja in izkušnje pri skrbi za turistične lokacije, kot je Stari maln, predstavljajo dobro izhodišče za še dejavnejše vključevanje v razvoj trajnostnega turizma. Pred društvom se odpirajo priložnosti za obnovo in predstavitev kulturne ter naravne dediščine, povezovanje lokalnih ponudnikov, pripravo novih doživetij in sodelovanje z drugimi organizacijami. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi evropska sredstva, ki omogočajo, da dobre ideje prerastejo v konkretne projekte. Prek programa CLLD in lokalne akcijske skupine LAS Barje z zaledjem, kulturnih in okoljskih razpisov ter mednarodnih partnerstev lahko društvo skoraj zagotovo pridobi podporo za razvoj novih vsebin in ohranjanje dragocenih kotičkov Vrhnike.
Društvo ima nekaj, česar ni mogoče ustvariti čez noč: več kot stoletje izkušenj, globoko povezanost z domačim krajem in tradicijo ljudi, ki so pripravljeni zanj narediti nekaj dobrega. Prav to je vrednost, na kateri lahko gradi tudi v prihodnje.
5.2. Primer dobre prakse – zaključen projekt CLAUSTRA+
Projekt CLAUSTRA je dober primer, kako je mogoče s povezovanjem lokalnih organizacij, strokovnjakov in partnerjev iz tujine ter s pomočjo evropskih sredstev ohranjati kulturno dediščino in hkrati razvijati trajnostni turizem. Med partnerji projekta je bil tudi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Projekt kaže, da lahko lokalno okolje sodeluje pri mednarodnih razvojnih pobudah, pridobiva evropska sredstva in ustvarja turistične vsebine, ki presegajo meje posamezne občine.
Projekt CLAUSTRA temelji na ohranjanju in oživljanju poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, ki je v 3. in 4. stoletju varoval prehode proti osrčju Rimskega imperija. Njegovi ostanki se v presledkih raztezajo od Reke na Hrvaškem do Posočja v Sloveniji, pomemben del te dediščine pa najdemo tudi v okolici Vrhnike, kjer poteka Ajdovski zid, najdaljši odsek rimskega zapornega sistema. Projekt je odličen primer, kako se lahko kulturna in naravna dediščina povežeta v skupno turistično zgodbo ter kako lahko sodelovanje različnih ustanov in evropska sredstva prispevajo k razvoju lokalnega okolja.
Prvi čezmejni projekt Kamniti braniki Rimskega imperija (CLAUSTRA) je potekal med letoma 2014 in 2015 v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Hrvaška. Projekt je bil namenjen raziskovanju, dokumentiranju, varovanju in predstavljanju arheoloških ostankov. Nastali so spletna stran z interaktivnim zemljevidom, razstava, publikacija oziroma turistični vodnik in dokumentarni film, ki so dediščino približali širši javnosti.
Na podlagi teh prizadevanj je sledil obsežnejši projekt CLAUSTRA+: Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma, ki je potekal od avgusta 2017 do januarja 2020. Vodilno vlogo je prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, med devetimi partnerji pa je bil tudi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Sodelovali so še Narodni muzej Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in hrvaške ustanove s področja varstva dediščine, muzejske dejavnosti in turizma.
Projekt je prinesel konkretne rezultate tudi na Vrhniki. Med drugim so uredili novo pohodniško pot ob Ajdovskem zidu, postavili informativne table ter vzpostavili didaktično informacijsko točko v Doživljajskem razstavišču Ljubljanice. Pripravili so turistične poti in itinerarje, promocijsko gradivo ter mobilno aplikacijo, organizirali vodstva, izobraževanja za turistične vodnike in druge dogodke za obiskovalce. Posebna pozornost je bila namenjena tudi naravovarstvu, raziskovanju okolja in zmanjševanju negativnih vplivov vegetacije na arheološke ostaline. Leta 2019 so partnerji ustanovili konzorcij za ohranjanje in oživljanje dediščine Claustre, s čimer so postavili temelje za nadaljnje sodelovanje tudi po zaključku projekta.
Kaj se dogaja danes? Projekt CLAUSTRA+ je zaključen, vendar njegovi rezultati ostajajo uporabni za razvoj kulturnega in zelenega turizma. Spletna stran projekta še vedno predstavlja arheološke lokacije, zgodovino obrambnega sistema in možnosti za samostojno raziskovanje dediščine. Med objavljenimi vsebinami so tudi tematske poti, družinska doživetja in geolov ob Ajdovskem zidu. Konzorcij Claustra predstavlja osnovo za nadaljnje povezovanje organizacij, ki skrbijo za to dediščino.
Projekt CLAUSTRA je za Vrhniko pomemben predvsem kot primer uspešnega pridobivanja evropskih sredstev, čezmejnega sodelovanja in povezovanja varstva dediščine s trajnostnim turizmom. Hkrati odpira vprašanje, kako rezultate takšnih projektov dolgoročno ohranjati, nadgrajevati in vključevati v turistično ponudbo. Prav tu se kaže priložnost za Občino Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, da skupaj z društvi, lokalnimi ponudniki in drugimi ustanovami pripravita nove projekte, ki nadgradijo že vzpostavljene poti in vsebine. Izkušnje projekta CLAUSTRA dokazujejo, da Vrhnika premore tako dediščino kot partnerje, ki se lahko povežejo v kakovostne razvojne projekte. Izkušnje projekta CLAUSTRA so dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje in razvoj novih projektov.
5.3. Primer dobre prakse – zaključen projekt MOJA LJUBLJANICA, možnost ponovne obuditve projekta
Projekt Moja Ljubljanica je pomemben primer, kako je mogoče s pomočjo evropskih sredstev ohranjati, raziskovati in predstavljati naravno ter kulturno dediščino lokalnega okolja. Doživljajsko razstavišče, odprto leta 2016 v prenovljenih prostorih nekdanje šivalnice IUV na Vrhniki, je nastalo v okviru širšega projekta Ljubljanica, ki je združeval raziskovanje reke, varovanje arheoloških najdb in njihovo predstavitev javnosti. Projekt je sofinanciral Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora, sodelovali pa so tudi Občina Vrhnika, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Osrednja tema razstavišča je reka Ljubljanica, ki s svojo naravno raznolikostjo in bogato zgodovino že tisočletja zaznamuje življenje ljudi na tem območju. Razstava je obiskovalce popeljala skozi različna obdobja preteklosti, od prazgodovine do danes, ter predstavila naravne značilnosti porečja, arheološke najdbe in zgodbe o življenju ob reki. Med izjemnimi najdbami je treba izpostaviti najstarejše leseno kolo z osjo, odkrito na kolišču pri Verdu. Vsebine razstavišča so bile tako zasnovane na prepletanju pomembnih najdb na področju, prostora, predmetov in sodobnih načinov predstavljanja, ki obiskovalcem omogočajo, da dediščino spoznavajo z različnimi čutili in skozi interaktivna doživetja.
Projekt je obsegal več kot samo postavitev razstave. Vključeval je tudi podvodne arheološke raziskave, konzervatorske posege, zaščito kulturne dediščine, sanacijo rečnih brežin ter spremljanje in dokumentiranje stanja rečnega okolja. S tem je povezal znanstveno raziskovanje, varovanje dediščine in njeno približevanje širši javnosti. Za celovit pristop je projekt Ljubljanica prejel tudi Unescov znak najboljših praks na področju podvodne kulturne dediščine.
Kljub temu, da je razstavišče sedaj zaprto, je projekt doživel izjemen uspeh in bi se ga lahko ponovno obudilo, saj ima za Vrhniko zares poseben pomen. Ljubljanica je eden najprepoznavnejših naravnih simbolov kraja, njena zgodovina pa je pomemben del identitete celotnega območja. Moja Ljubljanica je tako ponudila prostor, kjer so se lahko domačini, šolske skupine in obiskovalci od drugod pobliže seznanili z dediščino reke ter dobili vpogled v to, kako tesno so narava, arheologija in življenje ljudi povezani. Kot tak še vedno predstavlja izhodišče za povezovanje različnih znamenitosti in zgodb Vrhnike ter za razvijanje kulturnega in naravnega turizma.
Moja Ljubljanica tako kaže, kako lahko evropska sredstva in sodelovanje različnih strokovnih ustanov lokalno dediščino spremenijo v dostopno, poučno in doživljajsko vsebino.
5.4. Inkluzivni park 1890 – prostor narave, znanja in neprestanega razvoja
Inkluzivni park 1890 na Vrhniki je projekt, ki povezuje skrb za naravo, izobraževanje, kmetijstvo, kulturo in kakovostno preživljanje prostega časa. Na približno 15 hektarjih se razvija ekokulturno središče, kjer obiskovalci spoznavajo sonaravne načine življenja, se povezujejo z naravo in živalmi ter sodelujejo v izobraževalnih, športnih in ustvarjalnih dejavnostih. Dejavnost izvaja zavod Inkluzivni park 1890 za izobraževanje in revitalizacijo okolja, ki ima status socialnega podjetja. Njegovo delo temelji na uporabi lokalnih virov, ohranjanju biotske raznovrstnosti in povezovanju ljudi z okoljem, v katerem živijo.
Posebnost Inkluzivnega parka 1890 je raznolikost dejavnosti. V njem izvajajo naravoslovne dneve, delavnice, poletne tabore, jahalne programe in druge aktivnosti, namenjene otrokom, mladim, družinam ter odraslim. Naravno okolje postaja prostor učenja in praktičnih izkušenj: obiskovalci lahko spoznavajo rastline in živali, trajnostno pridelavo hrane, kroženje naravnih virov ter pomen ohranjanja življenjskih prostorov. Inkluzivni park 1890 ponuja tudi možnosti za kulturne dogodke in medgeneracijsko druženje. S tem narava ni le kulisa za preživljanje prostega časa, temveč postaja učilnica na prostem in prostor povezovanja lokalne skupnosti.
Pomemben del dela Inkluzivnega parka 1890 je samostojno razvijanje novih programov in projektov. Inkluzivni park 1890 ne ostaja zgolj pri eni dejavnosti, ampak išče načine, kako povezati znanje s področja kmetijstva, varovanja okolja, zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja. Pri tem sodeluje s kmetijami, strokovnjaki, izobraževalnimi ustanovami in drugimi organizacijami izrazito povezovalno in aktivacijsko vlogo med društvi na Vrhniki: spodbuja sodelovanje, povezuje ljudi in organizacije ter pomaga skupne zamisli razvijati v konkretne pobude. Inkluzivni park 1890 na številnih projektih sodeluje tudi z Društvom Ljubljanica; v kmetijske projekte obeh organizacij so se oziroma se vključujejo kmetje z Vrhnike in okolice. Takšno delovanje omogoča, da se ideje preizkušajo v praksi, dobre izkušnje pa prenašajo tudi v druga okolja. Samostojnost Inkluzivnega parka 1890 se kaže predvsem v sposobnosti, da prepoznajo razvojne priložnosti, pripravijo projekte, poiščejo partnerje in postopoma širijo svojo dejavnost.
Eden od primerov delovanja Inkluzivnega parka 1890 je projekt Tematski doživljajski park za zdravje in naravo, ki je povezoval kmetijska gospodarstva, socialno vključevanje, izobraževanje o okolju in hrani ter razvoj novih dejavnosti na podeželju. Koordinator je bil Inkluzivni park 1890, sodelovala pa so tudi partnerska podjetja in kmetijska gospodarstva. Projekt je bil financiran s sredstvi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. To je konkreten primer, kako lahko lokalna organizacija s povezovanjem partnerjev pridobi sredstva za razvoj novih vsebin, znanja in priložnosti na podeželju.
Med pomembnejšimi razvojnimi projekti Inkluzivnega parka 1890 je bila tudi nadgradnja javno dostopnih zelenih površin. Projekt, ki je potekal od septembra 2023 do oktobra 2024, je bil namenjen razširitvi izobraževalnih, kulturnih, medgeneracijskih in rekreacijskih vsebin. Predvidene ureditve vključujejo zeliščni vrt, steklenjak, površine za čebelarjenje, elemente po Kneippovih načelih, otroško igrišče, obore za živali, sprehajalne poti, površine za ježo in zasaditev sadnega drevja. Ta projekt je pomemben primer vlaganja v dostopnejši, vsebinsko bogatejši in medgeneracijsko povezan prostor.
Inkluzivni park 1890 sodeluje tudi pri projektih s področja trajnostnega kmetijstva in varovanja narave. Med njimi je projekt Mešana paša kot inovacija za regeneracijo zaraščenih strmih pašnikov, ki se je začel aprila 2025 in je načrtovan do aprila 2028. Njegov namen je razvijati pristope k upravljanju zaraščenih pašnikov s pomočjo paše ter prispevati k izboljšanju kmetijskih zemljišč in ohranjanju naravnih virov. Takšni projekti povezujejo praktično delo na terenu, strokovno znanje in razvoj rešitev, ki so uporabne tudi za druge kmetije. Med področji njihovega projektnega dela je tudi ohranjanje organizmov, pomembnih za biotsko raznovrstnost in delovanje ekosistemov.
Evropska sredstva so pri takšnem razvoju pomemben vir podpore. Inkluzivni park 1890 jih pridobiva oziroma uporablja prek različnih programov, med drugim Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki podpira razvoj podeželja, sodelovanje kmetijskih gospodarstev, inovacije in okoljske vsebine. Pri posameznih projektih se evropska sredstva dopolnjujejo z nacionalnim sofinanciranjem. Pomembno je, da se sredstva ne namenjajo zgolj gradnji infrastrukture, temveč tudi razvoju znanja, povezovanju partnerjev, preizkušanju novih pristopov in ustvarjanju programov, ki lahko dolgoročno živijo v lokalnem okolju.
Inkluzivni park 1890 tako kaže, da se lahko razvoj kraja začne tudi zunaj velikih javnih ustanov in občinskih investicij. Lokalna organizacija lahko s samostojno pobudo, strokovnim delom, sodelovanjem in uspešnim vključevanjem v razpise postopoma razvija prostor, ki prinaša koristi širši skupnosti. Izkušnja Inkluzivnega parka 1890 je pomembna tudi za druga društva, zavode, kmetije in podjetnike: evropski razpisi niso namenjeni samo velikim infrastrukturnim projektom, temveč tudi ljudem, ki imajo jasno idejo, znajo povezati prave partnerje in so pripravljeni prevzeti odgovornost za njeno izvedbo. Prav v tem je vrednost Inkluzivnega parka – v povezovanju narave, znanja in podjetnosti ter v ustvarjanju novih priložnosti na Vrhniki.
5.5. Društvo Ljubljanica – projekt v teku
Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, je socialno podjetje, ki povezuje ljudi in organizacije na območju porečja Ljubljanice ter spodbuja razvoj, ki temelji na sodelovanju, ohranjanju dediščine in odgovornem ravnanju z naravnimi viri. Njihovo delo zajema trajnostni razvoj podeželja, kmetijstvo, zeleno gospodarstvo, turizem in povezovanje lokalnih skupnosti. Posebna vrednost društva je v tem, da povezuje kmete, podjetnike, raziskovalce, izobraževalne ustanove, javne zavode in nevladne organizacije ter jim pomaga zamisli prenesti v konkretne projekte.
Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, ima status socialnega podjetja, vendar ga ne gre enačiti s pravnoorganizacijsko obliko socialnega podjetja. Povezuje ljudi in organizacije na območju porečja Ljubljanice ter spodbuja razvoj, ki temelji na sodelovanju, ohranjanju dediščine in odgovornem ravnanju z naravnimi viri. Deluje tudi v javnem interesu na področjih razvoja podeželja, kmetijstva, gozdarstva in varstva narave. Njegovo delo zajema trajnostni razvoj podeželja, kmetijstvo, zeleno gospodarstvo, turizem in povezovanje lokalnih skupnosti. Posebna vrednost društva je v tem, da povezuje kmete, podjetnike, raziskovalce, izobraževalne ustanove, javne zavode in nevladne organizacije ter jim pomaga zamisli prenesti v konkretne projekte.
Med konkretnimi primeri je projekt Dediščina, trajnost, skupnost, v katerem je društvo eden od partnerjev. Projekt vključuje prenovo pritličnih prostorov zaščitene stavbe na Cankarjevem trgu 5 na Vrhniki, kjer nastaja večnamenski prostor za srečevanja, delavnice, izmenjavo znanja in razvoj novih pobud. Namen je povezati ljudi in organizacije, spodbujati medgeneracijsko sodelovanje ter povezati naravno in kulturno dediščino s trajnostnim turizmom in lokalnim podjetništvom.
Pomemben je tudi projekt Didaktični voz, pri katerem je Društvo Ljubljanica nosilec in se izvaja od januarja 2026 do julija 2027, delno sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom. V ospredju je razvoj mobilnega učnega pripomočka, ki bo s pomočjo delavnic, interaktivnih vsebin in digitalnih orodij približeval naravno in kulturno dediščino ter spodbujal trajnostno podjetništvo na podeželju. Pomemben del projekta je tudi prenos znanja med generacijami: starejši bodo lahko svoje izkušnje in poznavanje okolja delili z mladimi ter ljudmi, ki razvijajo nove podjetniške ideje.
Društvo sodeluje tudi pri širših pobudah za trajnostni razvoj podeželja, pri povezovanju kmetijskih gospodarstev ter pri pripravi strokovnih podlag in strategij za zeleno gospodarstvo, učinkovito rabo lesa in razvoj porečja Ljubljanice kot povezane destinacije. Pri tem sodeluje z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami, strokovnjaki, lokalnimi podjetji in drugimi organizacijami. Takšno delo zahteva veliko samostojne pobude: od prepoznavanja potreb v okolju in oblikovanja projektnih zamisli do iskanja partnerjev, priprave prijav in skrbi, da se rezultati ohranijo tudi po zaključku financiranja.
Pri Društvu Ljubljanica reko razumejo kot nekaj, kar povezuje ljudi, kraje in njihove zgodbe. Ljubljanica ni le naravna znamenitost, temveč tudi priložnost za sodelovanje, izmenjavo znanja in ustvarjanje novih razvojnih možnosti. Evropska sredstva društvu omogočajo, da svoje zamisli spreminja v konkretne projekte, lokalni skupnosti pa prinašajo prostore za povezovanje, nove izobraževalne vsebine in boljše možnosti za razvoj trajnostnega turizma in podjetništva. To je primer, kako lahko tudi društvo s strokovnim znanjem, vztrajnostjo in dobrimi partnerstvi aktivno soustvarja prihodnost svojega okolja.
5.6. Revitalizacija Močilnika – skupen prihodnji projekt
Ena od pomembnih priložnosti za nadaljnji razvoj Vrhnike je celovita revitalizacija Močilnika, enega najprepoznavnejših naravnih biserov in pomembnih simbolov našega kraja. Močilnik ni zgolj priljubljena turistična točka, temveč prostor, ki povezuje naravno in kulturno dediščino, lokalno identiteto, rekreacijo ter doživljanje narave. Njegov razvoj mora zato temeljiti na premišljenem in trajnostnem pristopu, ki bo izboljšal urejenost in dostopnost območja, hkrati pa zagotovil varovanje izvirov Ljubljanice, ohranjanje biotske raznovrstnosti in spoštovanje naravnih značilnosti prostora.
Pri pripravi in izvedbi takšnega projekta je ključno sodelovanje treh obstoječih organizacij: Občine Vrhnika, Turističnega društva Blagajana in Društva Ljubljanica.
Vsaka od njih lahko prispeva svoje znanje, izkušnje in povezave ter tako omogoči, da revitalizacija preseže zgolj ureditev izletniške točke in postane širši razvojni projekt za lokalno okolje.
Občina Vrhnika lahko prevzame vodilno koordinacijsko vlogo, zagotovi ustrezne strokovne podlage in sodeluje pri načrtovanju potrebnih naložb. Pomembna je tudi njena vloga pri povezovanju pristojnih ustanov, usklajevanju razvojnih ciljev ter iskanju možnosti za pridobitev občinskih, državnih in evropskih sredstev. Turistično društvo Blagajana lahko v projekt prispeva svoje dolgoletne izkušnje pri urejanju in predstavljanju lokalnih znamenitosti, dobro poznavanje Močilnika ter razumevanje potreb obiskovalcev. Sodeluje lahko pri oblikovanju turističnih vsebin, interpretaciji naravne in kulturne dediščine ter pripravi dejavnosti, ki bodo območje približale tako domačinom kot obiskovalcem. Društvo Ljubljanica lahko projekt dopolni s svojim delovanjem na področju razvoja podeželja, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in povezovanja lokalnih deležnikov. Njegovo sodelovanje lahko prispeva k širšemu razumevanju pomena Močilnika za okoliško krajino, lokalno skupnost in trajnostni razvoj območja ter k povezovanju naravne dediščine z drugimi razvojnimi pobudami v občini.
Skupni projekt bi lahko zajemal obnovo in ureditev sprehajalnih poti, izboljšanje dostopnosti, postavitev informativnih in interpretacijskih točk, predstavitev naravne in kulturne dediščine ter povezovanje Močilnika z drugimi znamenitostmi in izletniškimi točkami v okolici. Poseben poudarek bi moral biti namenjen varovanju izvirov Ljubljanice, zmanjševanju negativnih vplivov obiskovanja na naravno okolje, ohranjanju biotske raznovrstnosti in ozaveščanju obiskovalcev o pomenu odgovornega odnosa do narave.
Takšen projekt bi bil tudi priložnost za vzpostavitev dolgoročnega partnerstva med občino in društvoma. Pomembno je, da se projekt ne konča z izvedbo investicije, temveč da partnerji sodelujejo tudi pri nadaljnjem vzdrževanju območja, razvoju vsebin in spremljanju učinkov na naravno okolje ter obisk. Pri financiranju bi lahko kandidirali za pridobitev sredstev prek Lokalne akcijske skupine LAS Barje z zaledjem, razpisov za trajnostni turizem, varstvo narave in ohranjanje dediščine ter drugih ustreznih nacionalnih in evropskih programov.
Revitalizacija Močilnika je zato več kot priložnost za prenovo priljubljene izletniške točke. Je konkreten primer, kako lahko Občina Vrhnika v sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana in Društvom Ljubljanica s skupnim delovanjem povežejo lokalno znanje, dolgoletne izkušnje in razvojne cilje. S takšnim partnerstvom lahko okrepijo prepoznavnost Vrhnike, ohranijo njeno naravno dediščino in ustvarijo kakovostnejši prostor za prebivalce ter obiskovalce. Hkrati lahko pokažejo, kako se pobude lokalnih organizacij ob ustrezni podpori občine razvijejo v izvedljive projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju celotnega območja.
Vesna Vičar Ogrin, mag. posl. ved
Vrhnika, 23. 10. 2026