Ljubljanica s svojimi pritoki že stoletja povezuje kraje, ljudi in naravno okolje. Njene vode niso le del naše prepoznavne krajine, temveč tudi življenjski prostor številnih ribjih vrst, pomemben vir biotske raznovrstnosti in del naravne dediščine, ki jo želimo ohraniti za prihodnje generacije. Ljubljanica je obenem del naše identitete in eden naših najpomembnejših življenjskih virov: porečje Ljubljanice zagotavlja dragocene vodne vire za oskrbo s pitno vodo ter pogoje za življenje, kmetijstvo, pridelavo hrane in razvoj podeželja. Prav zato se na območju porečja Ljubljanice odpira ideja o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine za ribištvo (LAS Ribištvo), ki bi povezala ribiške družine, lokalne skupnosti in druge deležnike pri skupnem prizadevanju za ohranjanje ribjih populacij, varovanje voda in trajnostni razvoj območja.
Naša Ljubljanica – naša skupna skrb
Ljubljanica in njeni pritoki predstavljajo edinstven vodni svet, ki je skozi zgodovino pomembno zaznamoval razvoj krajev ob reki. Od kraških izvirov in mokrišč do rečnih strug in poplavnih ravnic se prepletajo različni življenjski prostori, ki omogočajo obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Ljubljanico želimo doživljati kot svojo reko – kot skupno dediščino in odgovornost vseh, ki živimo v njenem porečju. Čista voda ni pomembna le za ribe, temveč tudi za prebivalce, kmetije, lokalno pridelavo hrane ter prihodnost naših krajev. Varovanje porečja Ljubljanice, ki se razprostira na 1890 km², zato pomeni tudi varovanje naravnih virov ter pogojev za življenje, kmetovanje, pridelavo hrane in razvoj podeželja.
Ribe so pomemben del tega naravnega ravnovesja, njihova prisotnost in stanje populacij pa odražata tudi kakovost vodnega okolja. Spreminjanje vodotokov, onesnaževanje, podnebne spremembe in posegi v naravo lahko pomembno vplivajo na njihove življenjske pogoje. Zato je ohranjanje ribjih populacij neločljivo povezano z varovanjem vodnih virov, ohranjanjem naravnih habitatov in odgovornim ravnanjem s prostorom.
Skrb za Ljubljanico se ne konča na mejah posamezne občine. Ljubljanica s svojimi pritoki povezuje celotno porečje, zato je pomembno, da se pri njenem varovanju in ohranjanju povezujejo tudi ljudje, organizacije in lokalne skupnosti, ki na tem območju živijo in delujejo.
Ribiške družine kot pomemben del skupne zgodbe
Pomembno vlogo pri ohranjanju ribjih populacij imajo ribiške družine, ki s svojim dolgoletnim delovanjem, poznavanjem vodotokov in izkušnjami prispevajo k varovanju rib ter njihovih življenjskih prostorov. Njihovo delo presega samo ribolov, saj vključuje tudi skrb za ribje okoliše, spremljanje stanja ribjih populacij, sodelovanje pri ohranjanju naravnega ravnovesja in prenos znanja na mlajše generacije.
Prav povezovanje ribiških družin z lokalnimi skupnostmi, strokovnimi ustanovami, Društvom Ljubljanica in drugimi zainteresiranimi predstavlja priložnost za skupno načrtovanje ukrepov, ki bi prispevali k dolgoročnemu ohranjanju ribjih vrst in izboljševanju stanja naših voda.
Skupaj bi lahko razvijali projekte za obnovo ribjih habitatov in drstišč, izboljševanje življenjskih pogojev za ribe, spremljanje stanja vodotokov ter ozaveščanje prebivalcev o pomenu ohranjanja vodnih ekosistemov. Posebno mesto pri tem pripada mladim, ki lahko skozi izobraževanje, praktične dejavnosti in sodelovanje z ribiškimi družinami razvijajo odgovoren odnos do narave.
Ob LAS Barje z zaledjem tudi priložnost za LAS Ribištvo Ljubljanica
Na območju Ljubljanskega barja in širšega porečja Ljubljanice že potekajo različne pobude, namenjene povezovanju lokalnih skupnosti, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter trajnostnemu razvoju podeželja. Pomembno vlogo pri tem imajo lokalna partnerstva, ki omogočajo, da se razvojne ideje oblikujejo na podlagi potreb in potencialov domačega okolja.
Ob LAS Barje z zaledjem, za katerega krepitev in povezovanje si prizadeva tudi Društvo Ljubljanica, se odpira nova priložnost za ustanovitev LAS Ribištvo, ki bi svoje delovanje posebej usmeril v ohranjanje ribjih populacij, trajnostno ribištvo, sladkovodno akvakulturo in varovanje vodnih ekosistemov.
Pobudo za oblikovanje LAS Ribištvo je podala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), pobudi pa se je pridružilo tudi Društvo Ljubljanica. Porečje Ljubljanice si zaradi svoje izjemne naravne dediščine, pomena vodnih virov in razvojnih možnosti zasluži posebno pozornost in tesnejše sodelovanje vseh, ki v njem živijo in delujejo.
Namen takšnega povezovanja ne bi bil nadomeščanje obstoječih pobud, temveč njihovo dopolnjevanje z vsebinami, ki so neposredno povezane z našimi rekami in življenjem v njih.
LAS Ribištvo bi lahko predstavljal skupen prostor sodelovanja ribiških družin, občin, strokovnih institucij, lokalnega gospodarstva in društev. S povezovanjem različnih znanj, izkušenj in interesov bi bilo mogoče oblikovati skupne razvojne projekte ter ustvariti nove možnosti za pridobivanje evropskih sredstev, namenjenih trajnostnemu razvoju ribištva in akvakulture.
Za oblikovanje LAS Ribištvo na območju sladkovodne akvakulture je potrebno izpolniti tudi predpisane pogoje. Med njimi je najmanj 50 ton letne proizvodnje sladkovodne akvakulture za prehrano ljudi na predvidenem območju, pri čemer se upoštevajo uradni podatki SURS za leto 2021. To ni količina prostoživečih rib v rekah, temveč pogoj, povezan s proizvodnjo v akvakulturi.
Ohranjanje narave kot priložnost za razvoj
Porečje Ljubljanice ponuja številne možnosti za povezovanje varstva narave z razvojem lokalnega okolja. Ljubljanica s svojimi pritoki in okoliško krajino ni pomembna le z naravovarstvenega vidika, temveč predstavlja tudi dragocen prostor za izobraževanje, rekreacijo, trajnostni turizem in ohranjanje lokalnih tradicij.
Ljubljanica in njeno porečje sta pomembna tudi za ohranjanje kmetijstva, pridelavo lokalne hrane, zagotavljanje čiste pitne vode in trajnostni razvoj podeželja. V sodelovanju s kmeti, podjetniki, obrtniki in mladimi lahko skrb za naravne vire povezujemo z novimi priložnostmi za delo, izobraževanje in trajnostni butični turizem. Prebivalcem in obiskovalcem porečje Ljubljanice ponuja rekreacijo, spoznavanje naravne in kulturne dediščine, lokalno kulinariko ter doživetja ob vodi in na podeželju.
Z odgovornim pristopom bi lahko razvijali nove vsebine, povezane s predstavitvijo ribiške dediščine, spoznavanjem življenja v rekah, urejanjem učnih in tematskih poti ter vključevanjem lokalnih ponudnikov. Posebno priložnost predstavlja tudi razvoj ribiškega turizma, saj individualni ribiči iščejo kakovostne ribolovne revirje, nadstandardne nastanitve in pristno lokalno kulinariko. Povezovanje teh dejavnosti bi lahko ustvarilo nove priložnosti za turistične kmetije, lokalne ponudnike in razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju. Priložnost predstavlja tudi povezovanje sladkovodne akvakulture z lokalno pridelavo hrane in razvojem podeželja.
Pri tem mora biti ohranjanje naravnega ravnovesja vedno na prvem mestu. Razvoj dejavnosti ob vodotokih mora temeljiti na spoštovanju naravnih omejitev in odgovornem upravljanju vodnih virov, saj lahko le tako dolgoročno ohranimo naravne danosti, ki predstavljajo temelj kakovostnega življenja in razvoja našega območja.
Prav v povezovanju naravovarstva, ribištva, lokalne hrane, turizma in izobraževanja se kažejo nove priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ustvarjanje novih možnosti za delo in trajnostni razvoj podeželja, ob hkratnem varovanju naravnih virov in povezovanju lokalnih skupnosti.
Povezani za prihodnost Ljubljanice
Ideja o ustanovitvi LAS Ribištvo je priložnost, da se na območju porečja Ljubljanice oblikuje širše partnerstvo, ki bi povezovalo vse, ki jim ni vseeno za prihodnost naših voda. Pomembno je, da pri oblikovanju skupnih ciljev sodelujejo predvsem tisti, ki vodotoke najbolje poznajo, skupaj z lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki, ki lahko prispevajo znanje ter izkušnje.
Ohranjanje ribjih populacij ni zgolj vprašanje ribištva, temveč vprašanje našega odnosa do narave, vode in prostora, v katerem živimo. Ljubljanica je del naše identitete in osnovni življenjski vir, ki povezuje pitno vodo, kmetijstvo, pridelavo hrane, naravo, butični turizem in razvoj podeželja. Z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarimo pogoje za učinkovitejše varovanje vodnih ekosistemov in hkrati odpremo nove možnosti za trajnostni razvoj porečja Ljubljanice.
Ljubljanica, reka sedmerih imen, je že od nekdaj povezovala ljudi in kraje. Naj nas povezuje tudi v prizadevanjih, da bodo njene vode in pritoki ostali čisti, živi in bogati z ribami tudi ZA prihodnje generacije.